Skoči na vsebino

MEDAMERIŠKA RAZVOJNA BANKA (IADB)

Delovanje Medameriške razvojne banke

Medameriška razvojna banka (Inter-American Development Bank – IDB), s sedežem v Washingtonu, je najstarejša in največja mednarodna regionalna razvojna institucija. Ustanovljena je bila leta 1959, da bi pripomogla k trajnemu zmanjševanju revščine in neenakosti v regiji Latinske Amerike in Karibov, predvsem preko spodbujanja gospodarske rasti in socialnega razvoja. »Skupina IDB«, katere najpomembnejši del predstavlja Medameriška razvojna banka, vključuje tudi Medameriško razvojno korporacijo (Inter-American Investment Corporation - IIC), ki financira razvoj srednjih in malih privatnih podjetij, in Multilateralni investicijski sklad (Multilateral Investment Fund - MIF), ki spodbuja razvoj zasebnega sektorja.

 

Kapital Banke znaša 171 mrd USD, po tem ko je bil na letni skupščini 2010 dosežen dogovor o 9. povečanju kapitala za 70 mlrd USD. Trenutno ima Banka 48 držav delničark, od tega 26 držav iz Latinske Amerike (regionalne države članice), ZDA, Kanado in 20 ne-regionalnih držav (kamor sodi tudi Slovenija). MRB s posojili, garancijami in tehnično pomočjo financira razvoj v regionalnih državah članicah. Večina projektov je namenjena zmanjševanju revščine in neenakosti ter vključevanju vseh slojev prebivalstva v družbeni napredek.

 

Sklad za posebne operacije (Fund for Special Operations) v okviru IDB je namenjen posojilom pod najugodnejšimi pogoji, do katerih so upravičene najrevnejše in gospodarsko najmanj razvite države iz regije, največji posamični prejemnik trenutno je Haiti za odpravo posledic po potresu leta 2010. Podobno kot ostale mednarodne finančne institucije tudi MRB upravlja vrsto skrbniških skladov, ki so jih v pretežni meri ustanovile države članice.

 

V zasledovanju osnovnega cilja, zmanjševanja revščine in neenakosti, banka spodbuja razvoj v regionalnih državah članicah s posojili, garancijami, ter s tehnično pomočjo pri pripravi, financiranju in izvedbi projektov. Večina projektov je namenjena socialnemu sektorju bodisi neposredno ali preko programov, ki jih sofinancirajo proračuni kreditojemalk. 

Sodelovanje Slovenije in Medameriške razvojne banke

Slovenija je postala članica IDB decembra 1993 na osnovi Zakona o članstvu RS v Medameriški razvojni banki. Slovenski delež v banki znaša 0,031%, vlada je že v letu 2011 potrdila tudi sodelovanje Slovenije pri povečanju kapitala Banke (v skupni višini 518.000 USD, ki se vplača v obdobju 2013 – 2016). Skladno z zakonom je minister za finance guverner Slovenije v IDB.

 

Slovenija v IDB sodi v t.i. "japonsko konstituenco", v kateri so poleg Japonske in Slovenije zastopane še Hrvaška, Južna Koreja, Portugalska in Velika Britanija. Glede na kapital Sloveniji pripada mesto svetovalca izvršnega direktorja v pisarni konstituence za dobo 2 let na vsakih 12 let in mesto nižjega svetovalca za 3 leta na vsakih 15 let. Prvi mandat slovenskega predstavnika je bil zaključen junija 2004, naslednji pa pride na vrsto v obdobju 2014 - 2016. Čeprav je Slovenija leta 2002 razmišljala o ustanovitvi skrbniškega sklada je bila realizacija te ideje do nadaljnjega odložena, saj država nepovratno pomoč, skladno s sprejeto strategijo, prioritetno usmerja v države JV Evrope.

 

Slovenska podjetja so v preteklosti (v obdobju bivše SFRJ) precej sodelovala z IDB pri izvajanju projektov v Latinski Ameriki (npr. Smelt, Litostroj), medtem ko je bilo v zadnjih letih opaziti pomanjkanje neposrednih poslov, kljub povečani aktivnosti v regiji (slovenski izvoz v Latinsko Ameriko se je v zadnjih 10 letih potrojil). MF zato v sodelovanju z MZZ izvaja aktivnosti za povečanje prepoznavnosti IDB med slovenskimi podjetji in spodbujanju prijav na aktualne razpise.