Skoči na vsebino

EVROPSKA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ (EBRD)

Splošno

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je bila ustanovljena leta 1991 z namenom podpore tranzicijskemu procesu nekdanjih centralno-planskih gospodarstev. Kapital Banke znaša danes 20 milijard EUR (30 milijard z začasnim povečanjem kapitala, ki je bil izglasovan na letni skupščini 2010). EBRD ima danes 65 članic, in sicer 63 držav ter dve instituciji (EU ter Evropsko investicijsko banko). Članice EBRD so vse države članice EU ter druge vodilne gospodarske sile na čelu z ZDA. Članice so tudi vse države, v katerih EBRD izvaja svoje operacije (skupaj 34), od srednjeevropskih, balkanskih do držav nekdanje Sovjetske zveze in Mongolije, ter po novem države južnega in vzhodnega Sredozemlja. Slovenija je vstopila v EBRD leta 1992. Slovenija je članica konstituence skupaj z Belgijo in Luksemburgom. Predstavnik Republike Slovenije v EBRD je trenutno Mitja Mavko.

 

EBRD je v letu 2011 za projekte v 29 državah operacij odobrila rekordnih 9,1 milijard EUR in pri tem ustvarila 839 milijonov EUR dobička (pred rezervacijami).

 

Leto 2012 zaznamuje pomembne spremembe v EBRD, predvsem s širitvijo delovanja EBRD v regijo vzhodnega in južnega Sredozemlja in z nastopom novega predsednika banke, Britanca Sir Suma Chakrabarti. Pred tem je vseh 20 let zgodovine EBRD veljalo nepisano pravilo, da se za vodenje  institucije izbira med francoskimi in nemškimi kandidati. Tak je bil gentlemenski dogovor ob ustanovitvi Banke in postavitvi sedeža EBRD v London.

 

Z nastopom krize leta 2008 in arabsko pomladjo leta 2011 je bivši predsednik Mirow institucijo postavil v ospredje mednarodne skupnosti s protikriznim programom, predvsem v državah Srednje Evrope, baltskih državah in državah JZ Balkana. Tako se je obseg financiranja EBRD povečal s 5,1 milijard EUR v letu 2006 na 9, 1 milijard EUR leta 2011. Obenem je po nastopu arabske pomladi in težavnih fiskalnih razmerah v državah, ki so bile tradicionalne podpornice te regije (Francija, Španija, ZDA) pridobil veliko podporo za širitev EBRD v regijo južnega in vzhodnega Mediterana. Egipt in Maroko sta bili že prej državi, delničarki Banke, Tunizija in Jordanija pa sta za status članice Banke zaprosili po dogodkih v regiji. Vse štiri države so zaprosile Banko za financiranje projektov in prenos tranzicijskih izkušenj v novo regijo. V mesecu septembru 2012 je stopila v veljavo tudi sprememba statuta EBRD, ki bo omogočila širitev Banke za začetek financiranja projektov v teh državah.

 

Pisarna glavnega ekonomista štirikrat letno objavi napovedi gospodarske rasti za države, v katerih financira projekte. Zadnje napovedi so iz konca julija 2012 in napovedujejo nadaljnje upadanje rasti v regiji kot celoti s 4,6 % v letu 2011 na 2,7 % v letu 2012. Krčenje rasti je predvsem rezultat širitve vpliva krize v območju evra. Gospodarstva držav Srednje Evrope ostajajo najbolj ranljiva zaradi krčenja industrijske proizvodnje gonilnih sil v Evropi in zaradi umika ali zmanjševanja aktivnosti zahodnoevropskih bank iz regije. Med srednjeevropskimi državami sta Slovenija in Madžarska v recesiji: poročilo za Slovenijo za letos napoveduje 2 % padec gospodarske rasti, za prihodnje leto pa 1,3 % padec (edina država s padcem gospodarske rasti v Srednji Evropi za leto 2013). 

Sodelovanje Slovenije in Evropske banke za obnovo in razvoj

EBRD je v Sloveniji navzoča od leta 1993, banka je bila v tem obodbju udeležena pri financiranju 66 projektov, katerih skupna vrednost znaša 3,4 milijarde EUR (EBRD prispevala 737 milijonov EUR). 76 % portfelja EBRD je bilo v zasebnem sektorju, ena tretjina obveznosti je bila v obliki lastniškega kapitala. Večina prevzetih obveznosti je bila namenjenih finančnim institucijam (40 %), s 34 % sledijo industrija, trgovina in agroživilstvo. 16 % obveznosti je bilo na področju infrastrukture, 11 % pa v energetiki.

 

EBRD je julija 2010 sprejela novo Strategijo za Slovenijo za naslednje 3-letno obdobje s selektivno izbranimi prioritetami. Zaradi krize so bile aktivnosti EBRD v Sloveniji v obdobju Strategije 2010 - 2013 opredeljene selektivno in so temeljile na sledečih operativnih ciljih:

  • Industrija, trgovina in agroživilstvo – EBRD si prizadeva za privatizacijo preostalih podjetij v državni lasti ali pod državnim nadzorom. To mora biti izvedeno v skladu s spremembami v upravljanju podjetij, da se okrepi zaščita pravic malih delničarjev in zagotovi jasna ločitev dolžnosti in odgovornosti vodstva in nadzornih svetov. To je mogoče doseči preko neposrednih naložb ali preko kapitalskih skladov s podporo EBRD. Banka preko čezmejnih naložb ali udeležbe v kapitalskih skladih podpira tudi regionalno širjenje slovenskih podjetij.
  • Finančni sektor – Spodbujanje nudenja posojil zasebnih komercialnih bank in lizinških družb mikro, malim in srednje velikim podjetjem ostane ključen cilj z vidika še vedno prisotnih posledic finančne krize. V primeru potrebe bo EBRD podpirala tudi privatizacijo, konsolidacijo in prestrukturiranje, če bo primerno, pa tudi povezovanje bančništva in zavarovalništva, da bosta lahko bolje izpolnjevala zahteve gospodarstva.
  • Infrastruktura, energetika in okolje – EBRD še naprej spodbuja sodelovanje zasebnega sektorja pri razvoju infrastrukture, prav tako tudi podpira investicije v dobavo energije s ciljem povečati energetsko varnost in trajnostni razvoj energetskega sektorja z usmeritvijo v proizvodnjo obnovljive energije.

EBRD je v letih pred krizo zaradi ugodnih pogojev, ki so jih slovenske banke in podjetja imela pri zadolževanju v tujini, začela zmanjševati svoje aktivnosti v Sloveniji. V letu 2008 je posledično tudi zaprla svojo pisarno v Ljubljani in nas pokriva iz Varšave. Z nastopom krize se je povpraševanje iz Slovenije po kapitalu in posojilih banke zelo povečalo.

 

Del dogovora o povečanju kapitala leta 2010 je bila tudi izjava o zavezanosti k načelu »graduacije«. To pomeni, da bi nekoč tranzicijske države (predvsem srednje-evropske države, ki so že članice EU) postopoma prenehale koristiti sredstva EBRD. Formalno je odločitev o graduaciji v domeni vsake države zase in jo poda v obliki enostranske izjave, da ne bo več koristila sredstev banke. Doslej je v EBRD tik pred nastopom krize graduirala le Češka, sklic na graduacijo je tudi v zadnjih strategijah delovanja EBRD, ki jih je sprejela za Slovaško in Estonijo.

 

Za Slovenijo poročilo glavnega ekonomista navaja, da se gospodarske aktivnosti še naprej znižujejo zaradi nizkih posojilnih aktivnosti bank gospodarstvu. Glavni vzrok je slaba kakovost bančih portfeljev. Fiskalna konsolidacija, ki jo je sprejela vlada, bo še naprej vplivala na domače povpraševanje. Izvoz ostaja šibak zaradi gospodarske situacije v državah, ki so najpomembnejše trgovske partnerice Slovenije.