Skoči na vsebino

MULTILATERALNA RAZVOJNA POMOČ

Institucije, ki zagotavljajo mednarodno razvojno pomoč

Skupina svetovne banke

 

a) Mednarodna banka za obnovo in razvoj

International Bank for Reconstruction and Development oziroma Mednarodna banka za obnovo in razvoj (MBOR) je posojilodajalec za srednje razvite države v razvoju. Lastniki MBOR so države članice (188), ki redno vplačujejo kapital, od višine katerega je odvisna njihova glasovalna moč. Prosilke za kredit morajo biti najprej sprejetr pri sestrski organizaciji Mednarodnem denarnem skladu (ang. IMF). MBOR pridobiva finančna sredstva z izposojanjem na mednarodnih kapitalskih trgih na podlagi vplačanega kapitala držav članic. Več o sodelovanju RS z MBOR na:

www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodni_financni_odnosi/mednarodno_sodelovanje/skupina_svetovne_banke/

 

b) Mednarodno združenje za razvoj

Mednarodno združenje za razvoj - MZR (ang. International Development Association – IDA), je največja multilateralna finančna institucija za pomoč najrevnejšim državam sveta, v katerem kot donator sodeluje preko 50 držav sveta. IDA pomaga državam, ki nimajo dostopa do mednarodnih finančnih virov, v okviru skupine Svetovne banke pa niso upravičene do pridobitve posojil od MBOR. Za te države MZR zagotavlja svetovanje (tehnično pomoč) in zelo ugodna, tudi brezobrestna posojila z rokom dospelosti do 40 let ter do desetletnim odlogom začetka odplačevanja.

 

Slovenija je leta 2006 potrdila sodelovanje in izdala pogojno izjavo za plačilo prispevka za pobudo multilateralnega odpisa dolgov (Multilateral Debt Relief Initiative – MDRI), to je odpis dolgov visoko zadolženih revnih držav sveta do MZR. Izjava potrjuje pogojni sprejem obveznosti RS  do konca iniciative, to je leta 2044, v deležu 0,03 % in okvirnem skupnem znesku 8.280.000 EUR (znesek se glede na valutna razmerja spreminja). Slovenija na podlagi te pogojne izjave, sukcesivno izdaja brezpogojne izjave na podlagi pozivov MZR. RS je v letu 2011 hkrati z zadolžnicami za 16. polnitev MZR izdala tudi brezpogojno izjavo za multilateralni odpis dolgov za čas izplačilnega obdobja 16. polnitve MZR, to je od leta 2012 do leta 2022, v deležu in v okvirnem znesku 2,8 milijona EUR.

 

Sredstva za nepovratno pomoč MZR pritekajo iz dobička ostalih institucij Svetovne banke in zbranih sredstev donatorjev ob rednih tri letnih polnitvah. Slovenija je prvič kot donator sodelovala pri 14. polnitvi MZR in sicer z zneskom 4,94 milijonov EUR in deležem 0,03% celotne polnitve. Ta delež je izračunan po formuli, ki upošteva naslednja dva dejavnika: delež BDP posamezne države v vsoti BDP vseh držav donatork ter BDP na prebivalca (merjen glede na BDP na prebivalca v ZDA). Formula za izračun deleža tako odraža relativno sposobnost posameznih držav donatork, da prispevajo v MZR.

 

Februarja 2008 je Vlada RS dala soglasje k prispevku Slovenije v 15. polnitev MZR, katere skupen znesek prilivov je znašal takrat rekordnih  27,3 milijard SDR ali 30,5 milijard EUR, od tega je bilo 16,5 milijard SDR (18,5 milijard EUR) zbranih s prispevki držav donatoric. Prispevek Slovenije pri vseh mehanizmih 15. polnitve MZR (osnovni, HIPC in odpis zaostankov plačil) je znašal 6,29 milijonov EUR oziroma ponovno 0,03% polnitve.

V letu 2010 so potekala pogajanja 16. polnitve MZR, Donatorji (skupaj 51 držav sveta) in predstavniki vseh regij držav prejemnic so se dogovorili za 3 letni program polnitve, ki je še bolj naravnan na izpolnitev Razvojnih ciljev tisočletja. Donatorji so zbrali 25 milijard EUR novih sredstev, polnitev pa je skupaj s prispevki iz dobička IBRD in IFC (skupaj 3 milijard USD) ter vračili zapadlih posojil, znašala 49,3 milijard USD ali 37 milijard EUR. Znesek je v košarici valut SDR za 18% večji od prejšnje polnitve. Slovenija je ohranila svoj delež iz prejšnjih polnitev 0,03% in najavila prispevek v višini 7 milijonov EUR, ki jih bo vplačala v obdobju med 2012 in 2019 

 

V letu 2013 se pričenjajo pogajanja o 17. polnitvi MZR. Obdobje 17. polnitve MZR je posebno, saj bo v času njegovega trajanja (v letu 2015) dosežen rok za izpolnitev razvojnih ciljev tisočletja. Glavna tema MZR torej še naprej ostajajo odprava revščine in doseženi razvojni cilji tisočletja. MZR namerava v obdobju 17. polnitve dodatno pozornost nameniti problematiki zagotavljanja enakosti spolov, nudenja pomoči t.i. krhkim državam in državam, ki so jih prizadeli konflikti, podnebnim spremembam ter vključitev zasebnega sektorja v reševanje te problematike. Prav tako Slovenija skladno z Resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju za obdobje do leta 2015 (Ur. l. RS, št. 73/08) spodbuja krepitev sodelovanja institucij na področju Zahodnega Balkana, zagotovitev vključenosti interesov Slovenije v mednarodnem razvojnem sodelovanju vključno s sodelovanjem slovenskih institucij in slovenskega gospodarstva v razvojnem sodelovanju mednarodnih institucij, okrepitev prisotnosti slovenskih institucij in gospodarskih subjektov v državah v razvoju.

 

Pred začetkom pogajanj Svetovna banka še ni podala ocene glede potrebne višine sredstev v okviru 17. polnitve, saj bo konsenz o skupnem obsegu potrebnih sredstev del pogajanj. Donatorji so v okviru zadnje (16.) polnitve zbrali 26 milijard EUR sredstev, skupen znesek, skupaj s prispevki iz dobička IBRD in IFC, pa je znašal rekordnih 37 milijard EUR. S sodelovanjem Slovenije pri 14. polnitvi MZR je bil sicer določen delež vplačil Slovenije v višini 0,03 %, ki si ga bo prizadevala ohraniti tudi pri 17. polnitvi MZR.

 

c) Skladi Svetovne banke

Slovenija je članica Sklada za svetovno okolje (Global Environment Fund - GEF) od leta 1994, ko je bil GEF ustanovljen z namenom krepitve mednarodnega sodelovanja in financiranja dejavnosti v državah v razvoju na več področjih ogroženosti okolja (biotska raznovrstnost, podnebne spremembe, mednarodne vode, degradacije tal, ozonski plašč, in organska onesnaževalci). Pri tem med drugim sodeluje s Programom ZN za okolje, Programom ZN za razvoj in s Svetovno banko, ki upravlja zbrana finančna sredstva.

Sklad zbira sredstva donatorjev v rednih štiri letnih polnitvah. Slovenija je sodelovala kot donator že  pri drugi polnitvi GEF s prispevkom 1 milijon SDR .V tem obdobju je bila kot tranzicijska država še upravičena do donacij iz sklada, iz katerega je pridobila preko 11 milijonov USD sredstev za sofinanciranje projektov v državi. Poleg tega je bila Slovenija vključena tudi v regionalne in globalne projekte, za katere je GEF namenil 27 milijonov USD, njihova skupna vrednost pa znaša 411 milijonov USD. Slovenija je kot donator sodelovala tudi pri tretji polnitvi GEF, s prispevkom 1 milijon SDR.

 

Po graduaciji je Slovenija v četrti polnitvi GEF prvič sodelovala kot polnopravna donatorka, ki več ni upravičena do pomoči in sicer z vplačilom prispevka v višini 4 milijone SDR (4,97 milijonov EUR), ki ga je vplačala v štirih enakih obrokih v proračunskih letih 2007 do 2010.

V letu 2010 so se zaključila pogajanja za peto polnitev sklada GEF. Donatorji GEF so najavili skupno 4,3 milijarde USD (3,1 milijarde EUR) novih sredstev, oziroma 53% več sredstev kot v prejšnji polnitvi. GEF bo sredstva namenil zmanjšanju emisij CO2, trajnostnemu upravljanju zaščitenih območij in ogroženih pokrajin, krepitvi med državnega sodelovanja pri upravljanju čezmejnih vodnih sistemov, zmanjšanju organskih onesnaževalcev zemlje in vode, zmanjšanju emisij živega srebra, širjenju in zaščiti gozdov. V skladu z zaključki pogajanj pete polnitve GEF je Republika Slovenija najavila donacijo 4,8 milijona EUR. V skladu z dogovorjeno časovnico izplačil bo prispevek vplačala od leta 2011 do 2020.

 

V letu 2013 se pričenjajo tudi pogajanja za naslednjo polnitev GEF (GEF-6). Na vsebinskem področju pogovorov za šesto polnitev GEF bodo potekale razprave o strateških usmeritvah in področjih, v katere naj bi bila prednostno usmerjena sredstva iz naslova te polnitve. Ker so se v okviru zadnje polnitve donatorke strinjale, da se skoraj 60 % zbranih sredstev v okviru štiriletnega proračuna GEF nameni za ukrepanje proti podnebnim spremembam ali prilaganju na podnebne spremembe, Slovenija takšno usmeritev podpira tudi za tokratno polnitev GEF, saj je to skladno z njenimi prednostnimi usmeritvami.

 

Podobno kot pri zadnji (peti) polnitvi GEF, v okviru katere so države donatorke svoje prispevke najavile na zaključnem sestanku, bo tudi višina sredstev, ki bodo zbrana v okviru 6. polnitve GEF, znana šele na zadnjem (četrtem) sestanku držav donatork, ki bo predvidoma v začetku leta 2014. Kljub temu pa je v izhodiščih za pogajanja določeno, da država lahko polnopravno sodeluje v pogajanjih o polnitvi GEF le v primeru, da bo njen prispevek v polnitev znašal vsaj 4 milijone SDR. 

Center za razvoj financ (CEF)

 

Vlada Republike Slovenije je ustanovila Regionalno ustanovo – Center za razvoj financ leta 2001 v okviru Pakta stabilnosti, z namenom zagotavljanja institucionaliziranega prenosa znanja in izkušenj, pridobljenih v procesu reform javnih financ, v države Jugovzhodne Evrope. Sodelovanje v CEF-u so namreč podprle vse nastale države bivše Jugoslavije in Albanija, kasneje pa so se članicam pridružile tudi Bolgarija, Moldavija, Romunija in Turčija.

 

Osnovna dejavnost Centra je organizacija strokovnih izobraževanj s področja upravljanja javnih financ, vendar se je zaradi velikih učnih potreb v regiji njegov program od ustanovitve dalje hitro širil, med drugim tudi na področje centralnega bančništva, kar je terjalo čedalje večji angažma finančnih sredstev in mednarodnih strokovnjakov.

S ciljem izboljšanja kvalitete delovanja Centra in povečanja možnosti za financiranje Centra s strani inštitucij, ki delijo zavezanost k reformam v regiji Jugovzhodne Evrope, so sodelujoče države v letu 2007 podprle predlog za njegovo preoblikovanje v mednarodno organizacijo.

Aktivnosti za preoblikovanje statusa Centra so se intenzivirale v letu 2011, ko je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep št. 01408-1/2011/4 glede podpore preoblikovanju Centra v mednarodno organizacijo. Sledila je priprava osnutka Sporazuma o ustanovitvi Centra za razvoj financ, ki je bil v aprilu 2013 dokončno usklajen s sodelujočimi državami.

Ustanovni akt mednarodne organizacije - Sporazum o ustanovitvi Centra za razvoj financ (CEF), so 3. 9. 2013 na Bledu podpisale Bolgarija, Črna gora, Hrvaška, Makedonija in Slovenija, naknadno pa še Bosna in Hercegovina (27. novembra 2013), Moldavija (11. decembra 2013) in Romunija (30. maja 2014). Državni zbor Republike Slovenije je Sporazum o ustanovitvi Centra za razvoj financ ratificiral 12. 6. 2014 (MP št. 8, Uradni list 49/14), listino o ratifikaciji tega sporazuma pa je Republika Slovenija deponirala 21. 7. 2014. Po tem, ko sta Sporazum ratificirali še Bolgarija in Makedonija, je ta začel veljati 28. 12. 2014. Skupaj z Zakonom o ratifikaciji Sporazuma o ustanovitvi Centra za razvoj financ je bila podan tudi mandat za uskladitev besedila Sporazuma o sedežu med Vlado Republike Slovenije in Centrom za razvoj financ (CEF). Po uspešni uskladitvi je bil Sporazum o sedežu med Centrom za razvoj financ (CEF) in Vlado Republike Slovenije podpisan 18. 12. 2014, veljati pa je začel 14. 4. 2015, s čemer se je proces preoblikovanja statuta CEF v mednarodno organizacijo dokončno zaključil. 

S članstvom Slovenije v EU in sprejetjem Resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije do leta 2015, je Vlada Republike Slovenije CEF kot enemu izmed izvajalcev razvojne pomoči, še natančneje določila usmeritve delovanja. V skladu z Resolucijo geografska prednostna regija že od ustanovitve Centra ostaja Jugovzhodna Evropa, sicer pa CEF mednarodno sodelovanje na področju reform upravljanja javnih financ uveljavlja tudi širše (Kavkaz, Centralna Azija)..

 

Zaradi geografske, jezikovne, kulturne in zgodovinske bližine, izkušenj Slovenije s približevanjem EU ter izkazanih potreb regije po izobraževanju, ima CEF jasne primerjalne prednosti v regiji. Zato Republika Slovenija, kot ena od ustanoviteljic CEF iz proračunskih sredstev, namenjenih  za mednarodno razvojno pomoč, podpira delovanje CEF, na podlagi njegovega programa dela. .

 

Slovenija s podporo programom CEF izgrajuje zmogljivosti, posreduje znanja in predstavlja pomembno stičišče za izmenjavo izkušenj pri reformah javnofinančnih sistemov za uradnike iz regije.

 

Izobraževalni programi CEF so pripravljeni  kot rezultat tesnega sodelovanja z ministrstvi za finance, centralnimi bankami in nacionalnimi koordinatorji v državah Jugovzhodne Evrope. Delavnice so oblikoavne kot odziv na potrebe in zahteve, ki jih sodelujoče države CEF* izrazijo na rednih letnih in drugih srečanjih. CEF zagotavlja strokovnost programa z mednarodno priznanimi predavatelji, strokovnjaki z bogatimi izkušnjami iz regije, zaposlenimi v mednarodnih finančnih institucijah, v ministrstvih za finance in centralnih bankah.

 

Vloga CEF ni samo izgradnja zmogljivosti sistemov upravljanja javnih financ, ampak tudi promoviranje slovenskih dosežkov na tem področju. CEF letno organizira od 35 do 40 delavnic s področja proračuna, zakladništva, javnega dolga, davkov, notranje revizije, računovodstva.

 

Glavni cilj praktično usmerjenih delavnic je aktivno pridobivanje znanja, reševanje specifičnih problemov in soočanje z realnimi situacijami, s katerimi se uradniki srečujejo pri svojem delu. V procesu pridobivanja znanja je izjemnega pomena tudi izmenjava izkušenj. Večina udeležencev se na izobraževanje vrača in priznava, da jim znanje, izkušnje in poznanstva, pridobljena med usposabljanjem na CEF, pri vsakdanjem delu koristijo.

 

Več o delovanju in programu Centra za razvoj financ si lahko ogledate na spletnih straneh::
www.cef-see.orghttp://www.crf.si/

 

* Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Kosovo, Makedonija, Moldavija, Romunija, Slovenija, Srbija in Turčija)