Skoči na vsebino

MEDNARODNA RAZVOJNA POMOČ

Ob 70. obletnici Organizacije združenih narodov v New Yorku, na zasedanju Vrha za trajnostni razvoj jeseni leta 2015, so voditelji 189 držav sprejeli Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je nadomestila Deklaracijo tisočletja iz leta 2000, ki je do tedaj določala cilje mednarodnega razvojnega sodelovanja na globalni ravni. Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, določa nove Svetovne cilje trajnostnega razvoja (SDGs) in zavezo k njihovi uresničitvi do leta 2030. Med 17 splošnimi in 169 konkretnimi cilji je glavni namen odprava revščine v vseh oblikah in razsežnostih, odprava lakote, varovanje človekovih pravic, spodbujati enakost med spoloma, trajni zaščiti zemlje in njenih virov.  Splošni in konkretni cilji bodo prihodnjih 15 let spodbujali delovanje mednarodne skupnosti na področjih, ki so življenjskega pomena za človeštvo in zemljo. Največji globalni izziv predstavlja odprava skrajne revščine (po definiciji Skupine Svetovne banke prag skrajne revščine znaša 1,90 USD na dan), ki je nujni pogoj za trajnostni razvoj.  Dodatna prizadevanja bodo potrebna tudi zaradi pojava novih globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe in čista pitna voda za vse.

 

Republika Slovenija je že pred več kot desetletjem prešla v krog razvitih držav (po definiciji Skupine Svetovne banke mednje spadajo države z več kot 12.056 USD BND na prebivalca), ki skladno s sprejetimi zavezami znotraj Organizacije združenih narodov z zagotavljanjem mednarodne razvojne pomoči prevzemajo svoj del odgovornosti za zmanjševanje razlik med razvitimi in nerazvitimi državami ter skladnejši razvoj v svetu. S tem prehodom je morala prevzeti tudi mednarodno uveljavljene standarde o dodeljevanju uradne razvojne pomoči državam v razvoju. Pri tem mora upoštevati ustrezno metodologijo in smernice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).  Za zagotavljanje uradne razvojne pomoči je Republika Slovenija v letu 2018 sprejela nov Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči (Ur. l. RS št. 30/18, ZMRSHP) in novo Resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 45/17, ReMRSHP), kjer so potrjene mednarodne obveznosti RS, določeni načini izvajanja razvojne pomoči in oblikovane vsebinske ter geografske prioritete RS. Prioritete se večinoma nanašajo na pomoč državam Zahodnega Balkana, evropskega sosedstva in podsaharske Afrike, s poudarkom na najmanj razvitih državah, na področju enakosti spolov, boju proti podnebnim spremembam, trajnostnemu gospodarjenju z naravnimi in energetskimi viri.

 

Na zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve v sestavi ministrov za razvojno sodelovanje leta 2015 so bili sprejeti sklepi Sveta EU o globalnem partnerstvu za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj po letu 2015, s katerimi so EU in njene države članice obnovile kolektivno zavezo EU za dosego cilja 0,70 % BND za uradno razvojno pomoč do leta 2030. Države, ki so postale članice EU po letu 2002 (kot Slovenija), so se zavezale, da si bodo v istem časovnem obdobju to prizadevale povečati na 0,33 % BND.

Republika Slovenija je po merilih OECD DAC leta 2016 za uradno razvojno pomoč namenila 0,19 % svojega bruto nacionalnega dohodka, kar predstavlja 73,57milijona evrov.  V primerjavi z letom 2015 se je obseg uradne razvojne pomoči povečal za 29%. K povečanju so največ pripomogli prispevek v proračun EU, porabljen za razvojno sodelovanje EU, prispevek v Evropski razvojni sklad (EDF) in prispevek Oddelku za mirovne operacije Združenih narodov (UNDPKO).

Evropska unija skupaj s članicami, je tudi sicer največji donator razvojne pomoči na svetu, saj skupaj s članicami prispeva več kot 50% svetovne uradne razvojne pomoči.

 

Pomembno vlogo v mednarodnem razvojnem sodelovanju imajo tudi mednarodne finančne institucije. Poleg pomoči pri stabilizaciji javnih financ, ki so na voljo vsem državam sveta preko Mednarodnega denarnega sklada (IMF), imajo za države v razvoju pomembno vlogo predvsem razvojne banke. Največje med njimi so: Skupina Svetovne banke (World Bank Group, WBG), Afriška razvojna banka (African Development Bank, AFDB), Evropska banka za obnovo in razvoj (European Bank for Construction and Development, EBRD), Medameriška razvojna banka (Inter American Development Bank, IDB in Inter American Investment Corporation, IDB Invest), Azijska razvojna banka (Asian Development Bank, ADB), Azijska infrastrukturna investicijska banka (Asian Infrastructure Investment Bank, AIIB).  Razvojne banke lahko državam v razvoju pomagajo predvsem z ugodnimi posojili za namen izvedbe projektov javnih ali zasebnih institucij ob jamstvu za projekte s strani držav. Ker imajo razvojne banke na podlagi vplačanega kapitala držav članic najvišjo boniteto, lahko finančna sredstva za ta namen pridobivajo na kapitalskih trgih pod bolj ugodnimi pogoji. Poslanstvo razvojnih bank je usmerjeno na boj proti revščini in neenakosti, spodbujanju gospodarske rasti in boju proti podnebnim spremembam, v modernejši dobi pa čedalje bolj v ospredje prihaja še ohranjanje stabilnosti precej prepletenih globalnih trgov. Te cilje med drugim zasledujejo s posojili za projekte ali programe v javnem in zasebnem sektorju, prenosom znanja in dobrih praks, s strokovno tehnično pomočjo, v najrevnejših državah pa tudi s t.i. mehkimi brezobrestnimi posojili (dolgoročna doba z nekaj letnim odlogom plačila) ali nepovratnimi sredstvi.

 

Republika Slovenija vrši mednarodno razvojno pomoč preko večstranske in dvostranske razvojne pomoči. Kot polnopravna članica sodeluje pri delovanju Skupine Svetovne banke, Evropske investicijske banke, Evropske banke za obnovo in razvoj, Medameriške razvojne banke, Razvojne banka sveta Evrope. V okviru sklenjenih bilateralnih sporazumov pa preko Centra za razvoj financ, Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj ter z izvajanem bilateralne tehnične pomoči.