Skoči na vsebino

ZAGOTAVLJANJE STABILNOSTI V OBMOČJU EVRA

EFSF - mehanizem poroštev držav članic območja evra

Institucionalna ureditev EU pred nastopom krize ni zagotavljala učinkovitega mehanizma za morebitno finančno pomoč državam članicam EU, katerih skupna valuta je evro (v nadaljevanju: države članice območja evra). V EU je sicer obstajal mehanizem za plačilnobilančno pomoč za države, ki še niso uvedle evra, vzpostavljen na podlagi UREDBE SVETA (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic po 143. členu Pogodbe o delovanju EU. Zato so se 7. maja 2010 predsedniki držav oziroma vlad na zasedanju držav članic območja evra zavezali, da bodo ustanovili poseben mehanizem za zagotavljanje finančne pomoči državam članicam območja evra, če katera izmed njih ne bi mogla pridobiti zadostnih finančnih sredstev na trgu. Države članice so nato v ta namen ustanovile delniško družbo v Luksemburgu s firmo »European Financial Stability Facility« (v nadaljevanju: družba EFSF), ki bo lahko najemala kredite oziroma izdajala dolžniške finančne instrumente s poroštvom drugih držav članic območja evra v skupni višini do 441 milijard EUR v treh letih. Tako zbrana sredstva pa bo kot posojila namenila državi članici območja evra, ki bo zašla v finančne težave in bo zaprosila družbo za posojilo. Takšno posojilo (oziroma črpanje posojila v posameznih tranšah) bo vezano na izpolnjevanje strogih pogojev ekonomskih politik, katerih namen je doseči izboljšanje javnofinančne situacije v državi članici. Poleg posojil se EFSF lahko poslužuje instrumentov v obliki nakupov obveznic zadevne države članice na primarnem in sekundarnem trgu dolžniških vrednostnih papirjev, preventivnega ukrepanja na podlagi posebnega previdnostnega programa ter zagotavljanja pomoči finančnim institucijam preko posojil državam, ki sicer niso vključene v celovit ekonomski prilagoditveni program.

 

Udeležbo Republike Slovenije v EFSF in dajanje poroštev Republike Slovenije za obveznosti družbe ureja Zakon o poroštvu Republike Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v euroobmočju (ZPZFSEu). Delež Republike Slovenije v EFSF je 0,4711 odstotka, kar je enako deležu Republike Slovenije v kapitalu Evropske centralne banke (ob upoštevanju zgolj držav članic območja evra).

 

Več informacij glede delovanja družbe EFSF ter zagotavljanja finančnih sredstev državam, ki so že zaprosile za pomoč iz novo ustanovljenega mehanizma najdete na uradni spletni strani družbe: www.efsf.europa.eu/about/index.htm. 

EMS - Evropski mehanizem za stabilnost

Države članice območja evra so se konec leta 2010 odločile vzpostaviti stalni mehanizem za zaščito finančne stabilnosti območja evra, tj. Evropski mehanizem za stabilnost (European Stability Mechanism - EMS). Slednji je nadomestil začasni mehanizem EFSF in Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo (European Financial Stability Mechanism - EFSM. EMS je ustanovljen kot mednarodna organizacija, katere članice so države članice območja evra, z enakim poslanstvom kot EFSF, tj. zagotovitev finančne stabilnosti območja evra z zagotavljanjem finančne pomoči državam članicam. EMS je oblikovan po zgledu ostalih mednarodnih finančnih institucij, tj. z vplačanim kapitalom v višini 80 milijard EUR in kapitalom na vpoklic v višini do 620 milijard EUR.

 

Obveznost Republike Slovenije v kapitalu ESM za prehodno obdobje (12 let od uvedbe evra v Sloveniji) znaša 2,9 milijard EUR, od tega 342 milijonov EUR za vplačani kapital ter 2,6 milijard EUR za kapital na vpoklic. Slovenija je v 2012 že vplačala dve tranši v kapital ESM (skupaj 136,8 mio EUR), v letu 2013 je predvideno vplačilo še dveh tranš vplačanega kapitala, medtem ko je zadnja tranša predvidena v letu 2014.

Poročilo o zagotavljanju pomoči

  • Grčija – 2. program pomoči

 

Voditelji držav oziroma vlad območja evra in institucij EU so 21. julija 2011 sklenili, da podprejo nov program finančne pomoči za Helensko republiko (v nadaljevanju Grčija), skupaj z MDS in prostovoljnimi prispevki zasebnega sektorja. Dogovorjeno je bilo, da se bo drugi program finančne pomoči Grčiji financiral preko EFSF in bo tako podprt s poroštvi držav članic območja evra, spremljal pa ga bo tudi nov program ukrepov ekonomskih politik, katerega izvajanje bodo nadzirale EK, ECB in MDS.

 

Na zasedanju vrha držav območja evra 26. oktobra 2011 so voditelji držav oziroma vlad območja evra izpostavili dodatno, bistveno večjo vključenost zasebnega sektorja, ki je ključna za dosego vzdržnosti grškega dolga. Države članice območja evra so v zameno za vključitev zasebnega sektorja izrazile pripravljenost prispevati do 30 milijard EUR v korist zasebnega sektorja.

 

Implementacija drugega programa finančne pomoči Grčiji poteka v dveh delih.

 

Prvi del finančne pomoči Grčiji v okviru 2. programa zajema:

  • finančna sredstva, ki jih EFSF zagotovi za namen prostovoljnega sodelovanja zasebnega sektorja pri znižanju javnega dolga Grčije z zamenjavo obveznic,
  • finančna sredstva za namen plačila natečenih obresti na obveznice, ki so predmet zamenjave;
  • finančna sredstva, ki se namenijo za odkup določenih grških državnih obveznic, katerih imetnice so nacionalne centralne banke (v nadaljnjem besedilu: NCB) za namen zavarovanja za monetarne in operacije odprtega trga pri finančnih institucijah (dostop do likvidnih sredstev Eurosistema), ter
  • finančna sredstva za namen dokapitalizacije grških bank.

 

Drugi del 2. programa finančne pomoči pa obsega izpolnitev grških potreb po financiranju do konca leta 2014 in s tem nadomešča izpad financiranja Grčije s strani finančnih trgov, ki bo ob novem programu ukrepov in pogojev ekonomske politike omogočil vzpostavitev vzdržne ravni zadolženosti Grčije ter tako njen ponoven dostop do finančnih trgov. Del tega paketa je tudi preoblikovanje nečrpanih sredstev iz naslova bilateralnih posojil iz prvega programa v financiranje preko EFSF s poroštvom držav članic območja evra.

 

Vlada RS je odobritev koriščenja sredstev za instrumente financiranja za namen zagotavljanja finančne pomoči Grčiji v skupnem evropskem okviru za prvi del finančne pomoči obravnavala in potrdila na svoji seji 29. februarja 2012, koriščenje sredstev za program financiranja za namen zagotavljanja drugega dela finančne pomoči Grčiji pa je Vlada RS odobrila 13. marca 2012. Finančna pomoč Grčiji, ki se bo za 2. program zagotavljala preko EFSF, znaša skupaj (torej za prvi in drugi del drugega programa finančne pomoči) do 186 milijard EUR.

 

Ker se finančna pomoč Grčiji zaradi specifične tehnične izvedbe posameznega sklopa pomoči zagotavlja na podlagi več različnih pogodb o finančni pomoči, so 1. marca 2012 EFSF, Grčija in Centralna banka Grčije podpisale Pogodbo o finančni pomoči za namen prostovoljnega sodelovanja zasebnega sektorja, Pogodbo o finančni pomoči za plačilo natečenih obresti na obveznice ter Pogodbo o finančni pomoči za namen izboljšanja kreditne kakovosti ECB, ki določajo pogoje za odobritev črpanja posameznih tranš s strani dajalk poroštva in EFSF. V drugi polovici marca 2012 so EFSF, Grčija, Grški sklad za finančno stabilnost in Centralna banka Grčije podpisale še krovno Pogodbo o finančni pomoči (Master Financial Assistance Facility Agreement), v skladu s katero bo Grčija črpala posojilo, vezano na izvajanje prilagoditvenega programa, ter finančno pomoč za dokapitalizacijo grških bank. Preko te pogodbe EFSF, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji za črpanje, Grčiji nudi finančno pomoč v višini do 109,1 milijard EUR v več obrokih do 31. decembra 2014.

 

Grčija je tako do 7. februarja 2013 črpala skupaj 110,2 milijardi EUR posojila, s povprečno ročnostjo 29,6 let.

 

  • Irska

Irska vlada je dne 21. novembra 2010 uradno zaprosila EU in Mednarodni denarni sklad (MDS) za finančno pomoč, 28. novembra 2010 pa so ministri Evroskupine in Sveta EU (ECOFIN) finančno pomoč odobrili.

 

Irska je konec leta 2009 izkazovala 14,4 % BDP primanjkljaja in 65,5 % BDP dolga (104,5 milijard EUR), zaradi potrebe po sanaciji bank pa se je primanjkljaj v letu 2010 povzpel na 32 % BDP (brez ukrepov v bančnem sektorju bi predvidoma znašal 12,5 % BDP).

 

Po predaji vloge za finančno pomoč so predstavniki Evropske komisije, MDS in Evropske centralne banke (ECB) pripravili predlog celovitega programa financiranja. Ta predvideva, da bo Irska potrebovala 85 milijard EUR pomoči, od česar bodo sami iz notranjih virov, predvsem pokojninskih skladov, sposobni zagotoviti 17,5 milijard EUR. Od preostalih 67,5 milijard EUR naj bi tako kot v primeru Grčije tretjino pomoči zagotovil MDS, katerega Odbor izvršnih direktorjev je 16. decembra 2010 že odobril 22,5 milijard EUR pomoči Irski, drugo tretjino pa EU, pri čemer naj bi se ta financirala iz treh delov:

  • prvi del v višini 22,5 milijard EUR sloni na Uredbi Sveta EU o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo, ki sloni na jamstvu proračuna EU (EFSM);
  • drugi del v višini 17,7 milijard EUR sloni na mehanizmu za zagotavljanje finančne stabilnosti v evroobmočju – t.i. European Financial Stability Facility (EFSF);
  • bilateralni prispevki Velike Britanije (3,8 milijard EUR), Švedske (0,6 milijard EUR) in Danske (0,4 milijard EUR).

 

30. marca 2012 so nato EFSF, Irska in irska centralna banka podpisale novo enotno oziroma t.i. krovno pogodbo o finančni pomoči (Master Financial Assistance Facility Agreement), z dodatkom o posebnih pogojih posojila (Loan Facility: Facility Specific Terms) v maksimalni višini 8,5 milijard EUR, podpisanim istega dne. Pogoji posojila, ki so določeni s krovno pogodbo o finančni pomoči in dodatkom o posebnih pogojih posojila med EFSF, Irsko in Irsko centralno banko, so:

  • skupen znesek finančne pomoči: 8,5 milijard EUR, pri čemer neto črpanje ne bo presegalo 8,435 milijard EUR;
  • črpanje finančne pomoči: v več obrokih;
  • obdobje razpoložljivosti posojila: od dne končanja vseh potrebnih postopkov za pričetek veljavnosti krovne pogodbe o finančni pomoči in do 8. decembra 2013;
  • povprečna ročnost posojila: največ 15 let, pri čemer se upošteva vsa pretekla in prihodnja izplačila posojil EFSF Irski;
  • marža: 0, vendar jo lahko Svet direktorjev EFSF ob odobritvi dajalk poroštva od časa do časa spremeni.

 

Irska je do 7. februarja 2013 v obliki štirih obrokov načrpala 12 milijard EUR posojila s povprečno ročnostjo 12,47 let.

 

  • Portugalska

 

Portugalska vlada je dne 7. aprila 2011 uradno zaprosila EU in MDS za finančno pomoč, ki so jo 17. maja 2011 ministri Euroskupine in Sveta EU (ECOFIN) soglasno odobrili. Program finančne pomoči predvideva pomoč Portugalski republiki v višini 78 milijard EUR. Od tega bodo vsak po 1/3 (26 milijard EUR) zagotovili MDS, EFSM in EFSF. Program za obdobje od 2011-2014 vsebuje nabor ukrepov za spodbuditev rasti in odpiranje novih delovnih mest, za omejitev oziroma zmanjšanje javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja ter za stabilizacijo portugalskega finančnega sektorja.

Pogoji posojila, ki so določeni s krovno pogodbo o finančni pomoči (Master Financial Assistance Facility Agreement) in dodatkom o posebnih pogojih posojila (Loan Facility: Facility Specific Terms), podpisane 25. maja 2012 med EFSF, Portugalsko republiko in portugalsko centralno banko, so:

  • skupen znesek finančne pomoči: 16,5 milijard EUR, pri čemer neto črpanje ne bo presegalo 16,372 milijard EUR;
  • črpanje finančne pomoči: v več tranšah;
  • obdobje razpoložljivosti posojila: od dne končanja vseh potrebnih postopkov za pričetek veljavnosti krovne pogodbe o finančni pomoči in do 18. maja 2014.;
  • povprečna ročnost posojila: največ 15 let, pri čemer se upošteva vsa pretekla in prihodnja izplačila posojil EFSF Portugalski republiki iz naslova te pogodbe;
  • marža: 0, vendar jo lahko Svet direktorjev EFSF ob odobritvi dajalk poroštva od časa do časa spremeni.

 

Portugalska sicer izvaja reforme skladno z načrti, kar ji omogočata predvsem široka politična podpora in socialni sporazum. Pomemben napredek je bil narejen predvsem na področju trga nepremičnin, privatizacije podjetij v državni lasti, povečanja konkurenčnosti pristanišč in povečanja učinkovitosti sodstva. Nekaj napredka je bilo narejenega tudi v nadzorovanih sektorjih, vključno v energetskem sektorju, za zmanjšanje bremen potrošnikov. Kljub temu, da je bil velik napredek dosežen tudi na področju trga dela (močno so se znižali tudi stroški dela, kar je povečalo konkurenčnost), velik problem ostaja nezaposlenost, ki naj bi v letu 2013 narasla na okoli 16 %.

 

Na fiskalnem področju je bilo ocenjeno, da bo kljub nižjim davčnim prihodkom in težavam na trgu dela možno doseči zastavljen cilj za leto 2012 in sicer primanjkljaj v višini 4,5 % BDP v letu 2012. Ocenjeno je bilo, da dodatni ukrepi v tej fazi niso potrebni. Vlada je uvedla ukrep dodatne finančne pomoči za lokalne in regionalne vlade pod pogojem, da le-te okrepijo svoje napore za konsolidacijo, z namenom da se odpravi nastale zaostanke v plačilih in prepreči nastajanje novih. Reforme na področju podjetij v državni lasti ter javno-zasebnega partnerstva potekajo skladno z načrti.

 

Portugalska je tako do 7. februarja 2013 črpala skupaj 19 milijard EUR posojila, s povprečno ročnostjo 14,66 let.

 

  • Španija

Španija je 25. junija 2012 zaprosila EU za finančno pomoč za dokapitalizacijo španskih bank, na kar se je Evropskupina odzvala z načelno pripravljenostjo odobritve finančne pomoči v višini do 100 milijard EUR preko EMS.

 

Na podlagi tega dogovora so se dogovorili, da se v prvem koraku zagotovijo sredstva v višini do 30 milijard EUR v obliki rezerve pri EFSF, saj sredi leta 2012 EMS še ni bil vzpostavljen. 

 

Namen pomoči je dvojen:

  • zagotoviti potrebna sredstva za dokapitalizacijo nekaterih finančnih institucij
  •  zagotoviti finančna sredstva za čiščenje bilanc preko shem upravljanja z obveznostmi in reševanja bank.

Z obema ukrepoma bo olajšan dostop do financiranja po vzdržnih obrestnih merah ter omogočeno razdolževanje bančnega sektorja ob hkratnem ohranjanju kreditnih tokov v realno gospodarstvo.

 

Usklajen je bil tudi program ukrepov na področju bančnega sektorja, ki ga bo morala izvesti Španija v zameno za finančno pomoč za namen dokapitalizacije bank. S 1. decembrom 2012 je postala operativna družba za upravljanje imetij (AMC), preko katere Španija v reševanje bank vključuje tudi zasebne investitorje. Po skrbnem pregledu stanja v španskih bankah je bilo ugotovljeno, da bo predviden skupen potreben znesek za reševanje španskega bančnega sektorja okrog 40 milijard EUR, kar je manj kot je bilo pričakovano ob odobritvi programa, predvsem zaradi velikega prispevka podrejenih upnikov. Konec novembra 2012 je bil s pisnim glasovanjem guvernerjev ESM odobren prenos programa financiranja dokapitalizacije španskih bank v višini 30 milijard EUR iz EFSF na ESM, Svet direktorjev pa je formalno odobril izplačilo finančnih sredstev iz ESM.

 

Španija ima trenutno težave v zvezi s čezmernim primanjkljajem in bi ga v letu 2013 morala odpraviti. Do sedaj je sprejela določene ukrepe v zvezi s tem, kljub temu pa se zdi, da zaradi nepričakovanih nižjih prihodkov in poslabšanja gospodarskih obetov, njegovo zmanjšanje do roka ne bo izvedljivo, zato ji je bil rok podaljšan za eno leto. Javnofinančni primanjkljaj se je v letu 2011 zmanjšal na 8,5 % (leta 2010 je bil 9,3 %) ter bo glede na spomladanske napovedi Komisije v letih 2012 in 2013 padel na 6,4 % in 6,3 %. Javnofinančni dolg naj bi iz 68,5 % v letu 2011 narasel na 80,9 % in 87,0 % v letih 2012 in 2013.

 

Dokapitalizacija in prestrukturiranje dela nacionalnega bančnega sektorja je nujna, sicer bi lahko prišlo do resnega sistemskega vpliva na druge dele španskega finančnega sektorja in druge države članice evro območja. Španske oblasti bodo morale, za pridobitev pomoči, izvesti celotni sistem čiščenja bilanc v bančnem sektorju. Večje španske banke so že prejšnja leta okrepile svojo kapitalsko osnovo na podlagi priporočil EBA in letos dosegle minimalno 9 % kapitalsko ustreznost.

 

Španske banke pa niso edini problem Španije. Močno je upadla tudi gospodarska aktivnost, Španija ima eno najvišjih stopenj nezaposlenosti v EU in najvišjo med mladimi. Vlada je sicer že sprejela in tudi izvedla številne ukrepe tako na področju fiskalne politike kot tudi na področju strukturnih reform, vendar brez še nadaljnjih ukrepov to ne bo zadoščalo, da se v Španiji obudi rast in ustvarjanje delovnih mest. V februarju 2013 so sicer sprejeli zelo ambiciozno reformo trga dela, a za ponoven zagon gospodarstva bi jo veljalo dopolniti z ukrepi na trgih proizvodov in storitev, skladno z ugotovitvami poglobljene analize Evropske komisije v okviru podrobnega pregleda makroekonomskih neravnovesij.

Prihodnost ekonomske in monetarne unije (EMU)

Odzivi na krizo, ki se je na področju evra sprožila v večjem obsegu v drugi polovici leta 2008, so bili doslej v treh smereh:

  • postopoma so bili vzpostavljeni instrumenti za finančno pomoč državam področja evra, ki je vedno pogojevana z izvajanjem natančno določenih ukrepov makroekonomskih politik v državi prejemnici (conditionality);
  • okrepljen je bil pravni (6-pack, Fiscal Compact) in politični okvir (Euro+ Pact) ekonomske koordinacije v EU, predvsem poostren nadzor nad fiskalnimi politikami in makroekonomskimi neravnotežji;
  • v pripravi in izvajanju je celovit paket sprememb pravnega okvira za delovanje finančnih institucij in finančnega trga v EU.

Osrednja pozornost na področju Evropske denarne unije ter drugih ekonomskih in finančnih politik v Evropski uniji je namenjena predvsem odzivom na finančno krizo EU oziroma področju evra; postopkom usklajevanja ekonomskih politik, kot jih opredeljuje Pogodba o delovanju Evropske unije in novi paket pravnih aktov ter pogajanjem o novem finančnem okviru 2014 do 2020;

Glavni cilj aktivnosti na tem področju je izvajanje reform in ukrepov za povratek zaupanja v gospodarstva v EU predvsem s stabilizacijo finančnih sistemov in vzpostavitvijo okolja za stabilno gospodarsko rast na dolgi rok.

  • Poročilo o prihodnosti EMU

Voditelji držav oz. vlad so na zasedanju Evropskega sveta (ES) junija 2012 razpravljali tudi o Poročilu o prihodnosti EMU, ki ga je pripravil predsednik Evropskega sveta v tesnem sodelovanju s predsednikom Komisije, predsednikom Evroskupine in predsednikom Evropske centralne banke. Končno poročilo, predstavljeno decembra 2012, vsebuje oris arhitekture, ki poglablja ekonomsko in finančno integracijo območja evra, pri čemer mora nadaljnja integracija upoštevati povečano demokratično legitimnost in stopnjo odgovornosti.

 

Poročilo o prihodnosti EMU predvideva krepitev ekonomske in monetarne unije (EMU) na treh področjih:

  • bančno–finančnem;
  • javnofinančnem;
  • na področju ekonomskih politik.

Evropski svet se je na rednem zasedanju 13. in 14. decembra 2012 dogovoril o časovnem načrtu za dokončno vzpostavitev ekonomske in monetarne unije, ki temelji na večji integraciji in okrepljeni solidarnosti. Ta proces se bo začel z dokončno vzpostavitvijo, okrepitvijo in izvajanjem novega trdnejšega ekonomskega upravljanja ter sprejetjem enotnega nadzornega mehanizma in novih pravil o sanaciji in reševanju ter zajamčenih vlogah.

 

Takojšnja prednostna naloga je dopolniti in izvesti okvir za okrepljeno ekonomsko upravljanje (ki vključuje že sprejeti t. i. šesterček ter  t. i. dvojček, ki je v fazi pogajanj z Evropskim parlamentom), vključno s Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju (v veljavo je stopila 1. 1. 2013). Evropski svet je pozval k napredku v smeri bolj integriranega finančnega okvira ter pozdravil dogovor v Svetu glede enotnega nadzornega mehanizma. Pozval je tudi k dogovoru o operativnem okviru, ki bo po vzpostavitvi enotnega bančnega nadzora omogočil, da bo ESM lahko neposredno dokapitaliziral banke. Evropska komisija bo v letu 2013 predložila tudi predlog o enotnem mehanizmu za reševanje bank za države članice, ki sodelujejo v enotnem nadzornem mehanizmu.

 

Na Evropskem svetu junija 2013 bo nadalje preučenih več drugih pomembnih vprašanj v zvezi z usklajevanjem nacionalnih reform, socialno razsežnostjo EMU, izvedljivostjo in pogoji medsebojno dogovorjenih pogodb za konkurenčnost in rast ter mehanizmi solidarnosti. Evropski svet je tudi sklenil, da predsednik Evropskega sveta v tesnem sodelovanju s predsednikom Evropske komisije in po posvetovanju z državami članicami, na junijskem zasedanju predstavi načrt ukrepov glede teh vprašanj.

Vnaprejšnje usklajevanje nacionalnih reform. Predlaga se, da se v skladu z 11. členom Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju vse večje načrtovane reforme predhodno uskladijo z ostalimi članicami. Komisija naj bi v zvezi s tem predlagala ustrezen mehanizem znotraj evropskega semestra, kar bi omogočilo da se pravočasno ocenijo učinki načrtovanih reform na druge države članice.

 

Socialna dimenzija EMU. Predsednik ES je v zvezi s socialno dimenzijo opozoril predvsem na vprašanja dolgoročne nezaposlenosti in nezaposlenosti mladih, pomen vseživljenjskega učenja, vprašanja staranja prebivalstva ter boj proti revščini in socialni vključenosti. Z vidika proračuna EU so za ukrepe na teh področjih na voljo sredstva Evropskega socialnega sklada (ESS). V okviru evropskega semestra so določeni cilji na področju zaposlovanja in socialne politike (stopnja zaposlenosti, stopnja revščine, vključenost v terciarno izobraževanje, delež usipa), v okviru odprte metode koordinacije pa poteka pregled politik zaposlovanja in socialnih politik držav članic. Odprto vprašanje ostaja, kakšen bi bil dejanski učinek morebitne krepitve omenjenih procesov (predvsem strožjega nadzora izpolnjevanja zavez).

 

Izvedljivost in pogoji medsebojno dogovorjenih pogodb za konkurenčnost in rast. S tovrstnimi pogodbami naj bi okrepili odgovornost in učinkovitost izvajanja reform. Razlikovati bi se morale glede na posebne razmere v državah članicah, veljale pa bi za vse države članice euroobmočja, z možnostjo sodelovanja ostalih držav članic. Povezane bi bile z evropskim semestrom in bi temeljile na priporočilih za države članice ter priporočilih v okviru postopka makroekonomskih neravnovesij. Komisija predlaga, da naj bi na tej podlagi države predlagale osnutek pogodbenega dogovora, v katerem naj bi navedle specifične reformne ukrepe in časovnico, v kateri jih nameravajo izvesti. Pri izvajanju bi imele države članice možnost usmerjenih in začasnih finančnih spodbud v okviru mehanizmov solidarnosti.

 

Mehanizmi solidarnosti. Predstavljajo ključen element prihodnje fiskalne unije. Preko njih naj bi se okrepila prizadevanja držav članic, ki sklenejo pogodbene dogovore za konkurenčnost in rast. Evropska komisija na krajši rok predlagala ustanovitev sklada za konvergenco in konkurenčnost (CCI), ki bi na podlagi pogodbenih odnosov državam nudil možnost usmerjenih finančnih spodbud za izvajanje strukturnih reform (financiral bi se na podlagi BND vira, v primeru neizvajanja reform bi bila sredstva odvzeta). Na srednji rok predlaga vzpostavitev fiskalne kapacitete, ki bi se na daljši rok lahko razvila v centraliziran proračun, ki bi na ravni EU skrbel za blaženje in prilagajanje asimetričnim šokom v državah članicah. Van Rompuyev predlog zavzema nekoliko previdnejši pristop. Na srednji rok predlaga vzpostavitev fiskalne zmogljivosti s sposobnostjo absorpcije večjih ekonomskih šokov in za spodbude za izvajanje strukturnih reform. Pri tem bi lahko bilo uspešno izvajanje reform kriterij za sodelovanje, s čimer bi se tudi zmanjšala nevarnost moralnega hazarda. Vire za financiranje vidi v naslednjih možnih oblikah: nacionalni prispevek, lastni viri ali kombinacija obojega. Na dolgi rok bi takšna zmogljivost lahko imela možnost izposoje na finančnih trgih in bi lahko nudila primerno osnovo za skupno izdajo dolga, ne da bi to vodilo v skupno odgovornost za državni dolg. V tem primeru bi morali zagotoviti spoštovanje fiskalnega pravila.