Fiskalna politika in srednjeročni okvir

Vlada s fiskalno politiko vpliva na javne prihodke in izdatke ter na ta način uresničuje dolgoročne in kratkoročne ekonomske cilje. Usmeritve ekonomske in fiskalne politike Slovenije so določene v nacionalnem reformnem programu in programu stabilnosti.

Fiskalno pravilo

Fiskalno pravilo je proračunsko pravilo, namenjeno zagotavljanju srednjeročne uravnoteženosti prihodkov in izdatkov proračunov države brez (dolgoročnega) zadolževanja ter s tem vzdržnosti javnih financ. Državni zbor je leta 2013 sprejel ustavni zakon, s katerim smo spremenili 148. člen ustave. Ta določa, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Ta sprememba je na ustavni ravni načelno opredelila tako imenovano fiskalno pravilo. Julija 2015 je državni zbor sprejel zakon, s katerim država konkretneje opredeljuje, kako bo obvezo najvišjega pravnega akta države uresničevala v praksi. Zakon o fiskalnem pravilu, ki podrobneje opredeljuje načelo srednjeročne uravnoteženosti, zahteva postopno odpravo strukturnega primanjkljaja sektorja države, to je primanjkljaja, iz katerega so izključeni vplivi gospodarskega cikla (na primer močne konjunkture ali recesije) in učinki enkratnih oziroma začasnih ukrepov. Odprava strukturnega primanjkljaja mora potekati skladno z dinamiko, ki jo predvideva Pakt za stabilnost in rast.

Srednjeročni javnofinančni okvir

V skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu vlada pripravi in državni zbor sprejme načrt javnofinančne porabe za naslednje triletno obdobje. S tem postavimo ključne javnofinančne okvire, ki jih moramo zasledovati pri javnofinančnem načrtovanju. Srednjeročni javnofinančni okvir določa dva ključna cilja: ciljni saldo (primanjkljaj ali presežek) sektorja država kot celote in posamezne blagajne javnega financiranja ter najvišji možni obseg izdatkov za sektor država in posamezne blagajne javnega financiranja (to je za državni proračun, proračune občin, pokojninsko in zdravstveno blagajno).

Blagajne javnega financiranja

Blagajne javnega financiranja so državni proračun, občinski proračuni ter pokojninska in zdravstvena blagajna. Največja blagajna je državni proračun, ki predstavlja 48,4 % vseh javnofinančnih odhodkov štirih blagajn. Sledijo blagajna Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) s 27,1 %, blagajna Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) s 14,2 % in občinski proračuni z 10,3 %.

Na spodnjih povezavah objavljamo zadnje razpoložljive podatke iz izkazov posameznih blagajn in konsolidirane bilance javnega financiranja. Spremljanje mesečnih podatkov blagajn je pomembno zlasti z vidika ugotavljanja morebitnih odstopanj prihodkov in odhodkov od sprejetih finančnih oziroma likvidnostnih načrtov ter hkrati z vidika ustreznega načrtovanja javnofinančne politike.

Državni proračun

Podatki državnega proračuna podrobno prikazujejo dejanske prihodke in odhodke države. S prihodki, med katerimi največji delež predstavljajo prihodki od davkov, država financira svoje obveznosti v posameznem letu.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

Pokojnine izplačuje ZPIZ, invalidnine in druge transferje za zagotavljanje socialne varnosti vsem upravičencem. Zavod mora plačevati tudi zdravstveno zavarovanje vseh upokojencev. Prihodke zavoda predstavljajo predvsem prispevki za socialno varnost, velik del prihodkov pa predstavlja tudi transfer iz državnega proračuna, saj zbrani prispevki za socialno varnost ne zadostujejo za izplačilo pokojnin.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Stroške delovanja javnih zavodov na področju zdravstva in izvajanja zdravstvenih storitev (na primer za plače, zdravila in medicinske pripomočke) pokriva ZZZS. Večji del stroškov pa predstavljajo tudi boleznine oziroma bolniške odsotnosti. Prihodke zavoda v največji meri predstavljajo socialni prispevki za zdravstveno zavarovanje. Del prihodkov zavoda pa predstavlja tudi transfer iz pokojninske blagajne, ki plačuje prispevke za zdravstveno zavarovanje upokojencev. V zadnjih letih se povečujejo sredstva iz državnega proračuna, namenjena posebnim programom na področju zdravstva.

Proračuni občin

Občinski proračuni predstavljajo prihodke in odhodke vseh 212 občin. Dohodnina in davek na nepremičnine (kot je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča) sta dva vira, ki zagotavljata večji del prihodkov občin. Med drugim so pomembni prihodki od premoženja, prihodki od komunalnih prispevkov, občinskih taks in denarnih kazni. Med odhodki so izkazani odhodki za delovanje občin, investicije, subvencije, transferi posameznikom (med njimi so na primer sredstva za vrtce in oskrbo v domih) ter sredstva za delovanje javnih zavodov na lokalni ravni.

Konsolidirana bilanca javnega financiranja

Konsolidirana bilanca javnega financiranja zajema bilance vseh štirih blagajn javnega financiranja v celoti, to je bilance državnega proračuna, zbirne bilance proračunov občin ter bilanci ZPIZ in ZZZS. Konsolidacija v bilanci javnega financiranja pomeni, da se med seboj pobotajo vsi tokovi iz ene blagajne javnega financiranja v druge, da se tako izognemo dvojnemu zajemanju in umetnemu zviševanju obsega javnofinančnih prihodkov in odhodkov. 

Redno objavljanje javnofinančnih podatkov

Evropska unija je v izogib ponovitvi minule javnofinančne krize sprejela direktivo 2011/85/EU, ki določa podrobna pravila o značilnostih proračunskih okvirov držav članic, kar predstavlja niz ureditev, postopkov, pravil in institucij, ki so osnova za vodenje proračunskih politik države. Države članice tako zavezuje, da redno in pravočasno objavljajo zanesljive, pregledne ter kakovostne javnofinančne podatke z namenom ustreznega in časovno dobro načrtovanega spremljanja javnofinančnega položaja posamezne članice. To spodbuja proračunsko disciplino in vzdržnost javnih financ, kar omogoča naglo ukrepanje v primeru nepričakovanih proračunskih gibanj, v izogib čezmernih javnofinančnih primanjkljajev. Države članice morajo redno objavljati javnofinančne podatke po denarnem toku (tako imenovani plačani realizaciji, kar pomeni, da so v posameznem proračunskem letu zajeti prihodki in odhodki, ki so bili vplačani oziroma izplačani v obdobju od 1. 1. do 31. 12. tekočega leta) za sektor država in vse podsektorje, hkrati pa morajo objaviti podrobno povezovalno tabelo, ki prikazuje metodologijo pretvorbe podatkov po denarnem toku v podatke, temelječe na metodologiji oziroma standardu ESA (Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji). Ob tem morajo razkriti podatke o pogojnih obveznostih (poroštva, slaba posojila, obveznosti iz kapitala javnih služb) ter podatke o udeležbi države v kapitalu zasebnih in javnih družb.

Posebni standardi objavljanja statističnih podatkov – SDDS Plus

Mednarodni denarni sklad (MDS) je po finančni krizi sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, leta 1996, vzpostavil poseben standard objavljanja statističnih podatkov (SDDS) z namenom večje preglednosti zbiranja oziroma zagotavljanja zadostnih in ustreznih ekonomskih in finančnih podatkov za določanje/ocenjevanje gospodarskih razmer v posameznih državah. Tako se v okviru standarda SDDS na enem mestu zbirajo in zagotavljajo osnovni in ključni podatki posamezne države na način, da zainteresirani uporabniki (na primer iz finančnih in nefinančnih trgov) lahko ocenijo širše gospodarsko in javnofinančno stanje  posamezne države. Naslednje leto je bil za države z manj razvitimi statističnimi sistemi vzpostavljen tudi preprostejši standard GDDS, ki naj bi zagotovil osnovni okvir za razvoj tega področja in postopen prehod na višjo raven, SDDS. MDS je leta 2012 nadgradil standard SDDS, v tako imenovani SDDS Plus, z namenom zapolnitve podatkovne vrzeli, ki se je pokazala v času globalne krize. Izboljšani standard razširja objave SDDS za dodatnih devet kategorij podatkov s predpisanim pokritjem oziroma obsegom zajema, periodičnostjo in pravočasnostjo objavljanja podatkov. Ministrstvo za finance ob upoštevanju standarda SDDS Plus prostovoljno pripravlja in objavlja fiskalne podatke v okviru poročil posameznih bilanc, in sicer: Bilance centralne države – državni proračun, Bilance centralne države in Bilance države, ki so zaradi potreb MDS predložene v dveh različnih formatih, ter podroben opis zbiranja, obdelave fiskalnih podatkov in uporabljene metodologije.