Skoči na vsebino

DOLGOROČNA GIBANJA V JAVNIH FINANCAH

Dolgoročna vzdržnost javnih financ in stroški povezani s staranjem prebivalstva

Zaradi pritiskov staranja prebivalstva na javnofinančne izdatke in ob visokih javnih dolgovih, je zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ eden glavnih ciljev ekonomskih politik EU. Za njegovo doseganje so potrebne zanesljive in primerljive informacije glede morebitnih sprememb javnofinančnih obveznosti in fiskalne vzdržnosti. Evropska komisija (EK) zato vsake tri leta v sodelovanju z Delovno skupino za staranje (AWG, Ageing Working Group) pri Odboru za ekonomsko politiko (EPC, Economic Policy Committee) pripravi Poročilo o staranju, ki vsebuje dolgoročne projekcije starostno pogojenih javnofinančnih izdatkov za:

  • pokojnine,
  • zdravstvo,
  • dolgotrajno oskrbo,
  • izobraževanje,
  • in nadomestila brezposelnim.

Poročilo o staranju 2018 zajema projekcije za obdobje od leta 2016 do leta 2070, ki temeljijo na predhodno sprejetih metodoloških predpostavkah. Te projekcije so tudi pomemben element za določitev srednjeročnega fiskalnega cilja (MTO, medium term objective) in so hkrati podlaga celoviti oceni Evropske komisije o dolgoročni vzdržnosti javnih financ posameznih držav.

 

Na ravni EU se bodo po osnovni projekciji  stroški staranja v obdobju od 2016 do 2070 povečali za 1,7 o.t. BDP in dosegli 26,6 % BDP. V Sloveniji naj bi se stroški staranja povečali z 21,9 % na 28,2 % BDP oziroma za 6,3 o. t. Slovenija tako spada med države z največjim povečanjem stroškov.

 

V strukturi izdatkov povezanih s staranjem predstavljajo največji delež izdatki povezani s pokojninskim sistemom, ki naj bi se v Sloveniji v obdobju 2016–2070 povečali za 3,9 o.t, kar je drugo najvišje povečanje med državami EU. Medtem ko bi se naj v povprečju EU povečali za 0,8 o. t. BDP v obdobju od 2016 do 2040 in se do leta 2070 znižali na sedanjo raven. Javni izdatki za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo naj bi se po osnovnem scenariju v povprečju EU skupaj povečali za 2 o.t. BDP. Tudi javni izdatki za zdravstveno varstvo naj bi se v Sloveniji povečali bolj kot v povprečju v državah EU, medtem ko naj bi se delež izdatkov za dolgotrajno oskrbo povečal nekoliko manj od povprečja EU. Ob različnih drugih scenarijih, bolj tveganih, bi se stroški staranja povečali bolj kot po osnovnem scenariju.

 

Pripravo dolgoročnih projekcij v Sloveniji vodi in usklajuje medinstitucionalna delovna skupina za usklajevanje priprave projekcij javnih izdatkov, ki so posledica staranja prebivalstva pri Ministrstvu za finance. Glavne naloge delovne skupine so:

  • priprava in obravnava metodoloških gradiv in podatkov, ki jih v okviru delovanja Delovne skupine za staranje (AWG) pri Odboru za ekonomsko politiko (EPC) Slovenija posreduje Evropski komisiji;
  • priprava dolgoročnih projekcij pokojninskih izdatkov in usklajevanje priprave podatkovnih baz za projekcije javnih izdatkov za zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, izobraževanje in nadomestila brezposelnim;
  • obveščanje resornih ministrstev in pristojnih organov o rezultatih dolgoročnih projekcij vseh javnih izdatkov povezanih s staranjem.

Več o tem:

 

Poročilu o staranju 2018 – povzetek s poudarkom na Sloveniji 

 

Poročilo o staranju 2018:

 

https://ec.europa.eu/info/publications/economy-finance/2018-ageing-report-economic-and-budgetary-projections-eu-member-states-2016-2070_en

 

Metodološke predpostavke, 2018:

 

https://ec.europa.eu/info/publications/economy-finance/2018-ageing-report-underlying-assumptions-and-projection-methodologies_en

Poročilo o staranju prebivalstva 2015:
http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/european_economy/ageing_report/index_en.htm

 

Poročilo o staranju prebivalstva 2015

Poročilo o staranju prebivalstva 2012:
http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/european_economy/2012/pdf/ee-2012-2_en.pdf


Metodološke predpostavke, 2012:
http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/european_economy/2011/pdf/ee-2011-4_en.pdf