Skoči na vsebino

SEJNINE, NAGRADE IN DRUGA PRIPOROČILA VLADE

Vsebina

  1. Sprejeti predpisi
  2. Uvodna pojasnila
  3. Stališča Vlade Republike Slovenije glede nezdružljivosti članstev funkcionarjev
  4. Stališča Vlade Republike Slovenije glede članstev javnih uslužbencev
  5. Sejnine in nagrade v gospodarskih družbah v času finančne krize
  6. Sejnine v javnem sektorju

    1. Sejnine v javnem sektorju v času finančne krize

  7. Širša uporaba uredbe v javnem sektorju
  8. Sejnine članom in tajnikom komisij za vodenje postopka prodaje finančnega premoženja države

    1. Sejnine članom in tajnikom komisij za vodenje postopka prodaje finančnega premoženja države v času finančne krize

  9. Ukrepi za omejevanje finančne krize na področju sklepanja pogodb o zaposlitvi direktorjev
  10. Ukrepi za omejevanje finančne krize v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, ki opravljajo gospodarske javne službe
  11. Sklep o priporočilih glede tihih družb
  12. Analiza izvajanja sklepov vlade z dne 22. 1. 2009
  13. Najpogosteje zastavljena vprašanja in odgovori

    1. Pojasnila Uredbe o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih
    2. Pojasnila Sklepa Vlade Republike Slovenije o stališčih glede nagrajevanja članov nadzornih svetov in upravnih odborov v javnih podjetjih in drugih gospodarskih družbah, ki so v lasti Republike Slovenije, ter o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij funkcionarjev z nadzorno funkcijo v nadzornih svetih in upravnih odborih gospodarskih družb št. 00712-35/2005/24 z dne 15. 2. 2007

  14. Sejnine v Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije
  15. Sejnine v Slovenski tiskovni agenciji
  16. Regres za letni dopust v javnih podjetjih in gospodarskih družbah v neposredni in posredni večinski lasti Republike Slovenije

1. Sprejeti predpisi

Vlada RS je s sprejetimi odločitvami v okviru danih zakonskih možnosti poenotila določanje sejnin v javnem sektorju ter nagrad članom nadzornih svetov gospodarskih družb, na katere ima država prevladujoč vpliv in sprejela ukrepe v zvezi z omejevanjem učinkov finančne krize na področju sejnin in nagrajevanja organov nadzora oziroma upravljanja.

 

Na predlog Ministrstva za finance je Vlada RS na svoji 109. seji dne 15. februarja 2007 sprejela Uredbo o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih (Uradni list RS, št. 19/2007).


Obstoječo uredbo je Vlada RS nadomestila z novo uredbo, ker je bila obstoječa uredba med drugimi pravnimi podlagami sprejeta tudi na podlagi Zakona o javnih skladih (ZJS; Uradni list RS, št. 22/00), ki je bil z novim Zakonom o javnih skladih (ZJS-1; Uradni list RS, št. 77/08) razveljavljen. Tako je v tem delu obstoječi uredbi prenehala zakonska pravna podlaga.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih (Uradni list RS, št. 19/2007).


Z novo uredbo se za omejitev učinkov finančne krize znižujejo sejnine članov organov nadzora oziroma upravljanja v javnih skladih, javnih agencijah in tistih javnih zavodih, katerih ustanoviteljske pravice izvršuje Vlada RS, in sicer za 50% v obdobju do 31. decembra 2010.


Glede na prvotno uredbo vsebuje nova uredba tudi nekaj manjših dopolnitev v 4., 9. in 13. členu.

 

Vlada RS je na svoji 108. dopisni seji, dne 29.12. 2010 sprejela:

S sprejetjem te uredbe se spremeni 16. člen Uredbe o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih (Uradni list RS, št. 16/2009) tako, da se zaradi omejitev učinkov finančne krize podaljša znižanje sejnine članov organov nadzora oziroma upravljanja v javnih skladih, javnih agencijah in tistih javnih zavodih, katerih ustanoviteljske pravice izvršuje Vlada RS, in sicer iz 31. decembra 2010 na 31. december 2012.

Vlada je na svoji 26. redni seji, dne 23. 8. 2012 sprejela:

S sprejetjem te uredbe se spremeni 16. člen Uredbe o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih (Uradni list RS, št. 16/2009 in 107/10) tako, da se zaradi omejitev učinkov finančne krize podaljša znižanje sejnin članov organov nadzora oziroma upravljanja v  javnih skladih, javnih agencijah in tistih javnih zavodih, katerih ustanoviteljske pravice izvršuje Vlada RS, in sicer iz 31. decembra 2012 na 31. december 2014.

 

Na predlog Ministrstva za finance je Vlada RS na svoji 109. seji dne 15. februarja 2007 sprejela:

Na predlog Ministrstva za finance je Vlada RS na svoji 115. redni seji dne 6. januarja 2011 sprejela:

Z dnem uveljavitve tega sklepa se razveljavi:

 

Minister za finance je sprejel tudi:

in

 

 

2. Uvodna pojasnila

Organ nadzora ali upravljanja je:

  • nadzorni svet ali upravni odbor v gospodarski družbi,
  • nadzorni svet v javnem skladu,
  • svet javne agencije v javni agenciji,
  • svet javnega zavoda v javnem zavodu ter
  • upravni odbor v javnem gospodarskem zavodu.

 
Zaradi razumljivosti se v nadaljevanju besedila namesto pojma »organ nadzora ali upravljanja« uporablja pojem »nadzorni svet«.


Sejnina, je plačilo za opravljeno dela člana v nadzornem svetu, ki izhaja iz tega dela. Član v nadzornem svetu odgovarja za svoje delo s svojim lastnim premoženjem. Višina sejnine odraža tveganje, ki mu je član izpostavljen, zato so sejnine v nadzornih svetih gospodarskih družb višje od sejnin v nadzornih svetih pravnih oseb javnega sektorja. Ta dejstva so bila upoštevana tudi pri oblikovanju uredbe in sklepov.


Stroški, do povračil katerih so člani nadzornih svetov lahko upravičeni, so:

  • dnevnica,
  • prevozni stroški in
  • stroški za prenočišče.



3. Stališča Vlade Republike Slovenije glede nezdružljivosti članstev funkcionarjev

Vlada Republike Slovenije je sprejela stališče, da je opravljanje javne funkcije funkcionarjev nezdružljivo z opravljanjem nadzorne funkcije v nadzornih svetih gospodarskih družb.


Zato je odločila, da funkcionarji v državnih organih ne smejo biti člani nadzornega sveta v gospodarskih družbah, in da morajo, v kolikor so že člani, odstopiti s te nadzorne funkcije z dnem prve skupščine posamezne gospodarske družbe, vendar najpozneje do 31. avgusta 2007.


Vlada RS je sklenila tudi, da funkcionarji v državnih organih ne smejo biti člani nadzornih svetov pravnih oseb javnega sektorja, v katerih vlogo ustanovitelja v imenu države izvršuje Vlada RS, razen kjer je to izrecno določeno z zakonom.


Iz nadzornih svetov pravnih oseb javnega sektorja morajo funkcionarji izstopiti takoj po seznanitvi s sklepom Vlade RS, vendar najpozneje do 31. avgusta 2007.


Vlada RS s sklepom št.00712-35/2005/23 priporoča lokalnim skupnostim, da uporabljajo ta stališča Vlade RS in ne imenujejo svojih funkcionarjev v nadzorne svete oziroma priporoča, da tudi njihovi funkcionarji izstopijo iz le-teh.



4. Stališča Vlade Republike Slovenije glede članstev javnih uslužbencev

Vlada RS je sprejela stališče, da posamezen javni uslužbenec, ki je zaposlen v državnem organu, sme biti hkrati član:

  • v največ dveh nadzornih svetih pravnih oseb javnega sektorja, v katerih vlogo ustanovitelja v imenu države izvršuje Vlada RS in
  • v največ dveh nadzornih svetih gospodarskih družb, ki so v večinski neposredni ali posredni lasti države.

Skupaj je torej posamezen državni javni uslužbenec lahko član v največ štirih nadzornih svetih.


Če javni uslužbenec presega to omejitev mora izstopiti iz tistih nadzornih svetov, s katerimi presega omejitev. Iz nadzornih svetov pravnih oseb javnega sektorja mora odstopiti takoj po seznanitvi s sklepom Vlade RS, iz nadzornih svetov gospodarskih družb pa z dnem prve skupščine, vendar najpozneje do 31. avgusta 2007.


Vlada RS s sklepom št.00712-35/2005/23 priporoča lokalnim skupnostim, da uporabljajo ta stališča Vlade RS pri imenovanju svojih javnih uslužbencev v nadzorne svete oziroma priporoča, da tudi njihovi javni uslužbenci izstopijo iz tistih nadzornih svetov, ki presegajo priporočljivo število članstev.



5. Sejnine in nagrade v gospodarskih družbah v času finančne krize

S Sklepom o priporočilih glede nagrajevanja članov organov nadzora v gospodarskih družbah v zvezi z omejevanjem učinkov finančne krize, št. 10007-1/2011/2  se nadomešča Sklep o stališčih glede nagrajevanja članov nadzornih svetov in upravnih odborov v javnih podjetjih in drugih gospodarskih družbah, ki so v lasti Republike Slovenije, ter o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij funkcionarjev z nadzorno funkcijo v nadzornih svetih in upravnih odborih gospodarskih družb (št. 00712-35/2005/24 z dne 15. 2. 2007) vendar tako, da ne gre več za »stališča« vlade ter navodila za ravnanja ministrstev in vladnih služb, temveč gre za »priporočila« drugim državnim organom, ki so s spremembo zakonodaje postali pristojni za upravljanje s kapitalskimi naložbami države. Tako sklep velja kot priporočilo za z Zakonom o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 38/10; v nadaljnjem besedilu: ZUKN) ustanovljeno Agencijo za upravljanje s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije, ki je sedaj pristojna za upravljanje s kapitalskimi naložbami (in bo glede tega v skladu z določbami ZUKN izdala Kodeks upravljanja s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije) in za pravne osebe javnega prava (samoupravne lokalne skupnosti, javne sklade ipd.).


Vlada RS s Sklepom o priporočilih glede nagrajevanja članov organov nadzora v gospodarskih družbah v zvezi z omejevanjem učinkov finančne krize, št. 10007-1/2011/2 (naredite link na sklep) priporoča, da se članom organov nadzora gospodarskih družb v času do 31. decembra 2012 zagotovi plačilo za njihovo delo v obliki sejnine, pri čemer naj se višina redne sejnine določi v bruto znesku v odvisnosti od razvrstitve gospodarskih družb, kakor jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, ter ob upoštevanju gospodarskega stanja posamezne gospodarske družbe. Tako naj bi se v obdobju do 31. decembra 2010 sejnine za člane nadzornega sveta posamezne gospodarske družbe s sklepi skupščin določile v naslednjih višinah:

 

 

RAZREDI DRUŽB PO ZGD-1 TER IZJEMNO VELIKE DRUŽBE

Povprečno št. delavcev

Čisti prihodki od prodaje v EUR

Vrednost aktive v EUR

Bruto sejnina za člana v EUR

Bruto sejnina za predsednika v EUR (130%)

Mikro družbe

do vključno ...

10

2.000.000,00

2.000.000,00

75,00

97,50

Majhne družbe

do vključno ...

50

8.800.000,00

4.400.000,00

150,00

195,00

Srednje družbe

do vključno ...

250

35.000.000,00

17.500.000,00

200,00

260,00

Velike družbe

nad ...

250

35.000.000,00

17.500.000,00

275,00

357,50

Večje družbe

nad ...

250

40.000.000,00

 

330,00

429,00

Največje družbe

najmanj...

250

250.000.000,00

 

412,50

536,25

Največje finančne institucije

najmanj...

 

 

800.000.000,00

412,50

536,25

 

 

Sklep o priporočilih glede nagrajevanja članov organov nadzora v gospodarskih družbah v zvezi z omejevanjem učinkov finančne krize, št. 10007-1/2011/2 priporoča zgornje meje višin sejnin, kar pomeni, da so lahko sejnine določene tudi nižje, odvisno od gospodarske situacije posamezne gospodarske družbe, ne vsebuje pa priporočil glede zgornje meje sejnin za čas po finančni krizi, ker naj bi bil v tem obdobju že sprejet Kodeks upravljanja s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije. Nezdružljivost opravljanja javnih funkcij funkcionarjev z nadzorno funkcijo, ki jo je opredeljeval razveljavljeni Sklep o stališčih glede nagrajevanja članov nadzornih svetov in upravnih odborov v javnih podjetjih in drugih gospodarskih družbah, ki so v lasti Republike Slovenije, ter o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij funkcionarjev z nadzorno funkcijo v nadzornih svetih in upravnih odborih gospodarskih družb, št. 00712-35/2005/24 z dne 15. 2. 2007 pa je zdaj že ustrezno urejena v določbah od 26. do 29. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/10).

6. Sejnine v javnem sektorju

 

Uredba o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih (Uradni list RS, št. 16/2009) in Uredba o spremembi Uredbe o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih (Uradni list RS, št. 107/2010) velja za:

  • vse javne sklade in javne agencije ter
  • za tiste javne zavode in javne gospodarske zavode, ki jih je ustanovila Republika Slovenija.

V primerih javnih zavodov in javnih gospodarskih zavodov, ki so jih ustanovile lokalne skupnosti, Vlada RS s sklepom št. 00712-35/2005/23 priporoča, da uporabljajo določbe uredbe. Vlada RS s tem sklepom priporoča tudi drugim državnim organom, ki so od Vlade RS neodvisni, vendar upravljajo z javnimi zavodi, da uporabljajo določbe uredbe.

V primerih:

  • šol,
  • vrtcev,
  • zdravstvenih domov in
  • lekarn

Vlada RS priporoča, da se izplačujejo samo povračila stroškov, ne pa tudi sejnine.

Sejnina, določena z uredbo, je sestavljena iz stalnega in spremenljivega dela, ki je odvisen od velikosti pravne osebe, merjene z zneskom bilančne vsote, in številom zaposlenih. Stalni del sejnine je določen v višini 100 EUR bruto , razen v primerih regulatornih agencij, v katerih znaša 150 EUR in v javnih skladih v katerih znaša 50 EUR. Spremenljivi del sejnine se giblje v razponu od 10 do 30 EUR bruto glede na znesek bilančne vsote (del A), ter od 5 do 30 EUR bruto glede na število zaposlenih (del B).

Tako so sejnine oblikovane v razponu od 115 EUR bruto do 160 EUR bruto oziroma v regulatornih javnih agencijah od 165 EUR bruto do 210 EUR bruto in v javnih skladih od 65 EUR bruto do 110 EUR bruto.

Predsednik nadzornega sveta bo prejemal sejnino v višini 130 % sejnine člana nadzornega sveta.

Tako naj bi se sejnine za člane nadzornega sveta posamezne pravne osebe javnega sektorja izplačevale v naslednjih višinah:

 

 

Lestvica v EUR

Bruto sejnina za
člana v EUR

Bruto
sejnina za predsednika v EUR (130%)

Bruto sejnina za člana v regulatorni agenciji v EUR

Bruto
sejnina
za predsednika v
regulatorni agenciji
v EUR (130%)

Bruto sejnina
za
člana
v
javnem skladu
v EUR

Bruto
sejnina za predsednika v javnem skladu v
EUR (130%)

Stalni del sejnine

 

 

100

 

150

 

50

 

Spremenljivi del A

do 4 milijonov EUR

10

 

 

 

 

 

 

Spremenljivi del B

do 30 zaposlenih

5

115

149,50

165

214,50

65

84,5

nad 30 zaposlenih

do 100 zaposlenih

10

120

156,00

170

221,00

70

91

nad 100 zaposlenih

do 500 zaposlenih

15

125

162,50

175

227,50

75

97,5

nad 500 zaposlenih

do 1.000 zaposlenih

20

130

169,00

180

234,00

80

104

nad 1.000 zaposlenih

do 3.000 zaposlenih

25

135

175,50

185

240,50

85

110,5

nad 3.000 zaposlenih

 

30

140

182,00

190

247,00

90

117

nad 4 milijoni EUR

do 40 milijonov EUR

15

 

 

 

 

 

 

Spremenljivi del B

do 30 zaposlenih

5

120

156,00

170

221,00

70

91

nad 30 zaposlenih

do 100 zaposlenih

10

125

162,50

175

227,50

75

97,5

nad 100 zaposlenih

do 500 zaposlenih

15

130

169,00

180

234,00

80

104

nad 500 zaposlenih

do 1.000 zaposlenih

20

135

175,50

185

240,50

85

110,5

nad 1.000 zaposlenih

do 3.000 zaposlenih

25

140

182,00

190

247,00

90

117

nad 3.000 zaposlenih

 

30

145

188,50

195

253,50

95

123,5

nad 40 milijonov EUR

do 200 milijonov EUR

20

 

 

 

 

 

 

Spremenljivi del B

do 30 zaposlenih

5

125

162,50

175

227,50

75

97,5

nad 30 zaposlenih

do 100 zaposlenih

10

130

169,00

180

234,00

80

104

nad 100 zaposlenih

do 500 zaposlenih

15

135

175,50

185

240,50

85

110,5

nad 500 zaposlenih

do 1.000 zaposlenih

20

140

182,00

190

247,00

90

117

nad 1.000 zaposlenih

do 3.000 zaposlenih

25

145

188,50

195

253,50

95

123,5

nad 3.000 zaposlenih

 

30

150

195,00

200

260,00

100

130

nad 200 milijonov EUR

do 400 milijonov EUR

25

 

 

 

 

 

 

Spremenljivi del B

do 30 zaposlenih

5

130

169,00

180

234,00

80

104

nad 30 zaposlenih

do 100 zaposlenih

10

135

175,50

185

240,50

85

110,5

nad 100 zaposlenih

do 500 zaposlenih

15

140

182,00

190

247,00

90

117

nad 500 zaposlenih

do 1.000 zaposlenih

20

145

188,50

195

253,50

95

123,5

nad 1.000 zaposlenih

do 3.000 zaposlenih

25

150

195,00

200

260,00

100

130

nad 3.000 zaposlenih

 

30

155

201,50

205

266,50

105

136,5

nad 400 milijonov EUR

 

30

 

 

 

 

 

 

Spremenljivi del B

do 30 zaposlenih

5

135

175,50

185

240,50

85

110,5

nad 30 zaposlenih

do 100 zaposlenih

10

140

182,00

190

247,00

90

117

nad 100 zaposlenih

do 500 zaposlenih

15

145

188,50

195

253,50

95

123,5

nad 500 zaposlenih

do 1.000 zaposlenih

20

150

195,00

200

260,00

100

130

nad 1.000 zaposlenih

do 3.000 zaposlenih

25

155

201,50

205

266,50

105

136,5

nad 3.000 zaposlenih

 

30

160

208,00

210

273,00

110

143

6.1 Sejnine v javnem sektorju v času finančne krize

Uredba o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih (Uradni list RS, št. 16/2009) in Uredba o spremembi Uredbe o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih (Uradni list RS, št. 107/2010) v prehodnih in končnih določbah zaradi omejitev učinkov finančne krize, v obdobju do 31. decembra 2012:

  • znižuje stalni del sejnin iz 100 EUR bruto na 50 EUR bruto, v javnih agencijah, ustanovljenih za opravljanje regulatornih nalog iz 150 EUR bruto na 75 EUR bruto in v javnih skladih iz 50 EUR bruto na 25 EUR bruto ter
  • znižuje spremenjljivi del sejnin za 50%.

Tako naj bi se sejnine za člane nadzornega sveta posamezne pravne osebe javnega sektorja izplačevale v naslednjih višinah:

 

 

Lestvica v EUR

Bruto sejnina
za
člana v EUR

Bruto
sejnina za predsednika v EUR (130%)

Bruto sejnina za člana v regulatorni agenciji
v EUR

Bruto sejnina za predsednika v
regulatorni agenciji v EUR (130%)

Bruto sejnina
za
člana v javnem skladu v EUR

Bruto
sejnina za predsednika v javnem skladu v
EUR (130%)

Stalni del sejnine

 

 

50

 

75

 

25

 

Spremenljivi del A

do 4 milijonov EUR

5

 

 

 

 

 

 

Spremenljivi del B

do 30 zaposlenih

2,5

57,5

74,75

82,5

107,25

32,5

42,25

nad 30 zaposlenih

do 100 zaposlenih

5

60

78

85

110,5

35

45,5

nad 100 zaposlenih

do 500 zaposlenih

7,5

62,5

81,25

87,5

113,75

37,5

48,75

nad 500 zaposlenih

do 1.000 zaposlenih

10

65

84,5

90

117

40

52

nad 1.000 zaposlenih

do 3.000 zaposlenih

12,5

67,5

87,75

92,5

120,25

42,5

55,25

nad 3.000 zaposlenih

 

15

70

91

95

123,5

45

58,5

nad 4 milijoni EUR

do 40 milijonov EUR

7,5

 

 

 

 

 

 

Spremenljivi del B

do 30 zaposlenih

2,5

60

78

85

110,5

35

45,5

nad 30 zaposlenih

do 100 zaposlenih

5

62,5

81,25

87,5

113,75

37,5

48,75

nad 100 zaposlenih

do 500 zaposlenih

7,5

65

84,5

90

117

40

52

nad 500 zaposlenih

do 1.000 zaposlenih

10

67,5

87,75

92,5

120,25

42,5

55,25

nad 1.000 zaposlenih

do 3.000 zaposlenih

12,5

70

91

95

123,5

45

58,5

nad 3.000 zaposlenih

 

15

72,5

94,25

97,5

126,75

47,5

61,75

nad 40 milijonov EUR

do 200 milijonov EUR

10

 

 

 

 

 

 

Spremenljivi del B

do 30 zaposlenih

2,5

62,5

81,25

87,5

113,75

37,5

48,75

nad 30 zaposlenih

do 100 zaposlenih

5

65

84,5

90

117

40

52

nad 100 zaposlenih

do 500 zaposlenih

7,5

67,5

87,75

92,5

120,25

42,5

55,25

nad 500 zaposlenih

do 1.000 zaposlenih

10

70

91

95

123,5

45

58,5

nad 1.000 zaposlenih

do 3.000 zaposlenih

12,5

72,5

94,25

97,5

126,75

47,5

61,75

nad 3.000 zaposlenih

 

15

75

97,5

100

130

50

65

nad 200 milijonov EUR

do 400 milijonov EUR

12,5

 

 

 

 

 

 

Spremenljivi del B

do 30 zaposlenih

2,5

65

84,5

90

117

40

52

nad 30 zaposlenih

do 100 zaposlenih

5

67,5

87,75

92,5

120,25

42,5

55,25

nad 100 zaposlenih

do 500 zaposlenih

7,5

70

91

95

123,5

45

58,5

nad 500 zaposlenih

do 1.000 zaposlenih

10

72,5

94,25

97,5

126,75

47,5

61,75

nad 1.000 zaposlenih

do 3.000 zaposlenih

12,5

75

97,5

100

130

50

65

nad 3.000 zaposlenih

 

15

77,5

100,75

102,5

133,25

52,5

68,25

nad 400 milijonov EUR

 

15

 

 

 

 

 

 

Spremenljivi del B

do 30 zaposlenih

2,5

67,5

87,75

92,5

120,25

42,5

55,25

nad 30 zaposlenih

do 100 zaposlenih

5

70

91

95

123,5

45

58,5

nad 100 zaposlenih

do 500 zaposlenih

7,5

72,5

94,25

97,5

126,75

47,5

61,75

nad 500 zaposlenih

do 1.000 zaposlenih

10

75

97,5

100

130

50

65

nad 1.000 zaposlenih

do 3.000 zaposlenih

12,5

77,5

100,75

102,5

133,25

52,5

68,25

nad 3.000 zaposlenih

 

15

80

104

105

136,5

55

71,5

7. Širša uporaba uredbe v javnem sektorju

Vlada RS se je s sklepom št. 00712-35/2005/23 zavezala in naložila ministrstvom, vladnim službam, organom v sestavi ministrstev in upravnim enotam, da uporabljajo določbe uredbe tudi v primerih, ko imenujejo projektne skupine, kot so delovne skupine, komisije ipd., če je v sklepu o imenovanju predvideno izplačevanje sejnin in povračila stroškov in če z drugim predpisom ni drugače določeno.

V teh primerih lahko znaša sejnina največ do zneska stalnega dela sejnine po uredbi, t. j. največ do zneska 100 EUR bruto oziroma 50 EUR bruto v času do 31. decembra 2012.

Sejnine se v primerih projektnih skupin lahko izplačuje samo tistim članom projektnih skupin, ki niso zaposleni v državnem organu, ki projektno skupino imenuje.

Vlada RS priporoča tudi drugim od nje neodvisnim državnim organom, lokalnim skupnostim in nadzornim svetom, da uporabljajo to stališče Vlade RS glede omejitve sejnine na 100 EUR bruto oziroma 50 EUR bruto v času do 31. decembra 2012 in uporabe določb uredbe glede povračil stroškov, pri določanju sejnin in stroškov, ki se povrnejo, za člane svojih projektnih skupin (delovnih skupin, komisij ipd.).

Vlada RS s sklepom št. 00712-35/2005/23 priporoča drugim od nje neodvisnim državnim organom, lokalnim skupnostim in nadzornim svetom, da uporabljajo določbe uredbe pri določitvi sejnin in stroškov, ki se lahko povrnejo, tudi v primerih strokovnih organov (strokovni svet v javnem zavodu, programski svet, strokovna komisija ipd.), če je v aktu o ustanovitvi ali statutu predvideno plačilo sejnin in povračilo stroškov.

 

8. Sejnine članom in tajnikom komisij za vodenje postopka prodaje finančnega premoženja države

Minister za finance je dne 22. 3. 2007 sprejel Sklep o stališčih glede določanja višine sejnin članom in tajnikom komisij za vodenje postopka prodaje finančnega premoženja države, št. 007-190/2007-1 (v nadaljnjem besedilu: osnovni sklep št. 007-190/2007-1) s katerim je določil stališča glede določanja višine sejnin članom in tajnikom komisij za vodenje postopka prodaje finančnega premoženja države.


8.1 Sejnine članom in tajnikom komisij za vodenje postopka prodaje finančnega premoženja države v času finančne krize

Zaradi zmanjševanja stroškov v gospodarskih družbah, v katerih ima država neposredno ali posredno kapitalsko naložbo je minister za finance sprejel

s katerim se zaradi omejevanja učinkov finančne krize, članom in tajnikom komisij za vodenje postopka prodaje finančnega premoženja države sejnine določene z osnovnim sklepom št. 007-190/2007-1 znižajo za 50%.

Tako naj bi se v obdobju do 31. decembra 2010 sejnine članom in tajnikom komisij za vodenje postopka prodaje finančnega premoženja države določile v naslednjih višinah:

 

RAZREDI DRUŽB PO ZGD-1 TER IZJEMNO VELIKE DRUŽBE

Povprečno št. delavcev

Čisti prihodki od prodaje v EUR

Vrednost aktive v EUR

Bruto sejnina za člana v EUR

Bruto sejnina za tajnika v EUR (50%)

Mikro družbe

do vključno ...

10

2.000.000,00

2.000.000,00

50,00

25,00

Majhne družbe

do vključno ...

50

7.300.000,00

3.650.000,00

90,00

45,00

Srednje družbe

do vključno ...

250

29.200.000,00

14.600.000,00

130,00

65,00

Velike družbe

nad ...

250

29.200.000,00

14.600.000,00

170,00

85,00

Večje družbe

nad ...

250

40.000.000,00

 

210,00

105,00

Največje družbe

najmanj...

250

250.000.000,00

 

250,00

125,00

Največje finančne institucije

najmanj...

 

 

800.000.000,00

250,00

125,00

9. Ukrepi za omejevanje finančne krize na področju sklepanja pogodb o zaposlitvi direktorjev

Vlada RS je na predlog Ministrstva za gospodarstvo sprejela:

Na predlog Ministrstva za gospodarstvo je Vlada RS na svoji 78. redni seji dne 22. 4. 2010 sprejela sklep, da se z dnem uveljavitve Uredbe o določitvi najvišjih razmerij za osnovna plačila ter višine spremenljivih prejemkov direktorjev (Uradni list RS, št. 34/2010) razveljavi Sklep Vlade RS o priporočilih predstavnikom RS v nadzornih organih gospodarskih družb, katerih večinska lastnica je RS, pri sklepanju pogodb o zaposlitvi za poslovodne osebe št. 01400-3/2009/3 z dne 22. 1. 2009.

10. Ukrepi za omejevanje finančne krize v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, ki opravljajo gospodarske javne službe

Vlada RS je na predlog Ministrstva za javno upravo sprejela:

Vlada RS je na 92. redni seji dne 22. 7. 2010 sprejela priporočila v zvezi z omejitvijo plač in osebnih prejemkov zaposlenih v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, ki opravljajo gospodarske javne službe. Priporočila veljajo za javna podjetja in gospodarske družbe, ki so v neposredni večinski lasti države ali samoupravnih lokalnih skupnosti, za njihove odvisne družbe (hčerinske družbe) ter vse nadaljnje odvisne družbe (družbe vnukinje, pravnukinje itd.).

S priporočili vlada javnim podjetjem in gospodarskim družbam v neposredni ali posredni večinski državni ali občinski lasti priporoča, da zaradi gospodarske krize uveljavijo naslednje varčevalne ukrepe:

  • višina plač za leti 2011 in 2012 se obdrži na ravni meseca julija 2010,
  • sredstva, namenjena za izplačilo poslovne uspešnosti v letih 2011 in 2012 se namenijo za  razvojne investicije,
  • regres za letni dopust za leti 2011 in 2012 se zaposlenim izplača v višini minimalne plače,
  • stroški dela se v letu 2011 z optimizacijo delovnih in poslovnih procesov znižajo za 5 odstotkov glede na stroške dela v letu 2010. V letu 2012 se ohranijo nominalno v enaki višini kot v letu 2011.

 

Uprave in nadzorne svete oziroma upravne odbore gospodarskih družb je vlada pozvala, da ravnajo v skladu s priporočili in v zvezi s tem izvedejo ustrezne ukrepe do 31. 12. 2010.

11. Sklep o priporočilih glede tihih družb

Vlada RS je na svoji 121. redni seji, dne 17. 2. 2011 na predlog Ministrstva za finance sprejela:

  • Sklep št. 47600-2/2011/3 s katerim Vlada RS Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb predlaga, da v Kodeks upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države vključi nezdružljivost funkcij vodenja in nadzora s funkcijo tihega družbenika ter da med pogoje za imenovanje članov v organe vodenja in nadzora vključi izjavo o morebitnih pogodbenih razmerjih kandidatov v tihih družbah. Priporočila veljajo tudi za druge osebe javnega prava.

V Stališču Vlade Republike Slovenije v zvezi s sklepi Komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ sprejetimi na 10. nujni seji, dne 5.10.2010 glede Problematike tihih družb in tihih družbenikov v družbah, ki poslujejo z državo oziroma podjetji v posredni ali neposredni državni lasti, št. 31000-3/2010/8 z dne 11. 11. 2010 je Vlada Republike Slovenije zagotovila, da bo priporočila Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije, da v Kodeks upravljanja družb s kapitalskimi naložbami vključi nezdružljivost opravljanja funkcije vodenja in nadzora ene pravne osebe s funkcijo tihega družbenika v drugi pravni osebi, če ti dve pravni osebi medsebojno poslujeta ter da v okviru izvrševanja pravic delničarja ali družbenika v gospodarskih družbah v večinski lasti države med kriterije za imenovanje članov organov vodenja in nadzora v teh družbah vključi tudi izjavo o morebitnih pogodbenih razmerjih kandidatov v tihih družbah.

 

Ker se podobni problemi v zvezi z zlorabami instituta tihih družb lahko pojavljajo tudi drugje, se predlaga, da priporočila veljajo tudi za druge osebe javnega prava, ki imajo kapitalske naložbe v gospodarske družbe (javni skladi, Sklad za razgradnjo NEK, Javni zavod Kobilarna Lipica ipd.), kakor tudi v tistih družbah, ki so v delni in ne zgolj v večinski lasti države. Iz tega razloga se priporočila nanašajo na širši krog pravnih oseb kot se je Vlada Republike Slovenije zavezala v svojem stališču do Komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ.

 

Namen priporočila je preprečiti oškodovanje premoženja podjetij v neposredni ali posredni državni lasti in v lasti drugih pravnih oseb javnega prava zaradi navzkrižja interesov pri poslovanju z družbami, v katerih je kateri od članov organov vodenja ali nadzora morebiti tihi družbenik.

 

12. Analiza izvajanja sklepov vlade z dne 22. 1. 2009

analiza izvajanja sklepov vlade z dne 22. 1. 2009

14. Sejnine v Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije

Vlada Republike Slovenije je na svoji 136. redni seji sprejela Uredbo o sejninah predsednika in članov sveta Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 41/11). S predlagano uredbo se določajo sejnine predsedniku in članom sveta Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: AUKN). Sejnine so določene v skladu s strateško usmeritvijo Vlade RS o poenotenju sejnin v javnem sektorju, ki je vsebovana v določbah Uredbe o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih (Uradni list RS, št. 16/09, 107/10) in priporočilih, ki jih je vlada sprejela s sklepom št. 00712-35/2005/23 dne 15.2.2007.

 

Ker AUKN nima pravne osebnosti, saj je v skladu z 11. členom Zakona u upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 38/10, 18/11) neposredni proračunski uporabnik, ni javna agencija po Zakonu o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/02 in 51/04 – EZ-A), zato sejnin ne more izplačevati na podlagi Uredbe o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih (Uradni list RS, št. 16/09, 107/10). Sprejeta Uredba o sejninah predsednika in članov sveta Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 41/11) vsebuje vsebinsko enake določbe kot so v Uredbi o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih (Uradni list RS, št. 16/09, 107/10) in sklepu vlade št. 00712-35/2005/23 z dne 15. 2. 2007 - torej da sejnine ne presegajo stalnega dela sejnine. Prav tako tudi Uredba o sejninah predsednika in članov sveta Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 41/11) zaradi obstoječe finančne krize upošteva znižanje sejnin za polovico do konca leta 2012.

15. Sejnine v Slovenski tiskovni agenciji

Vlada RS je na svoji 11. redni seji, dne 19. 4. 2012 sprejela Uredbo o sejninah in povračilih stroškov predsedniku in članom nadzornega sveta Slovenske tiskovne agencije (Uradni list RS, št. 30/12). S to uredbo se je določila višina in način izplačila sejnin in stroškov, do katerih povračila so upravičeni predsednik in člani nadzornega sveta Slovenske tiskovne agencije, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: STA). STA po Zakonu o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/02 in 51/04 – EZ-A) ni javna agencija, zato predsedniku in članom nadzornega sveta STA sejnine in povračila stroškov ni mogoče izplačevati na podlagi Uredbe o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih (Uradni list RS, št. 16/09 in 107/10), ampak je skladno z Zakonom o Slovenski tiskovni agenciji (Uradni list RS, št. 50/11) in ob upoštevanju organizacijske oblike d.o.o. bila potrebna ureditev v samostojnem predpisu.

 

Ker je Republika Slovenija edini družbenik in ustanovitelj STA, je sprejeta ureditev izplačila sejnin in stroškov do katerih povračila so upravičeni predsednik in člani nadzornega sveta STA v skladu s Sklepom Vlade RS št. 10007-1/2011/2 z dne 6. 1. 2011  v katerem je Vlada RS priporočila, da se članom organov nadzora v gospodarskih družbah, ki so v delni oziroma celotni posredni oziroma neposredni državni lasti, v času finančne krize višina redne sejnine določi v skladu z razvrstitvijo, ki jo opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe ter ob upoštevanju gospodarskega stanja posamezne družbe, in sicer tako, da višina redne sejnine ne presega višine, ki je za posamezno obliko družbe določena s tem sklepom vlade. Glede ureditve povračila stroškov ter postopkov za izplačilo sejnin in povračila stroškov pa Uredba o sejninah in povračilih stroškov predsedniku in članom nadzornega sveta Slovenske tiskovne agencije (Uradni list RS, št. 30/12) vsebinsko sledi določbam Uredbe o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih (Uradni list RS, št. 16/09 in 107/10).

 

Uredba o sejninah in povračilih stroškov predsedniku in članom nadzornega sveta Slovenske tiskovne agencije (Uradni list RS, št. 30/12) določa, da se v času finančne krize, t.j. do 31. 12. 2014, članom nadzornega sveta STA določi redna sejnina v višini 100 evrov bruto na sejo, predsedniku pa 130 evrov bruto na sejo.  Za obdobje po 31. 12. 2014 uredba določa, da se članom nadzornega sveta STA izplačuje redna sejnina v višini 200 evrov bruto na sejo, predsedniku pa v višini 260 evrov bruto na sejo, pri čemer se za dopisne seje izplačuje le v 80-odstotni višini.

16. Regres za letni dopust v javnih podjetjih in gospodarskih družbah v neposredni in posredni večinski lasti Republike Slovenije

Vlada RS je na 6. redni seji, dne 15. 3. 2012 sprejela sklep št. 10007-25/2012/2, s katerim poziva javna podjetja in gospodarske družbe v neposredni in posredni večinski lasti Republike Slovenije, da zaradi gospodarske krize regres za letni dopust zaposlenim izplačajo največ do višine minimalne plače. Vlada namreč ocenjuje, da bodo zaradi zaostrenih gospodarskih razmer nujne številne racionalizacije in omejitve porabe na vseh področjih. Glede na navedeno zato poziva javna podjetja in gospodarske družbe v neposredni in posredni večinski lasti Republike Slovenije, da regres za letni dopust zaposlenim izplačajo največ do višine minimalne plače.