Skoči na vsebino

EVRO

Evro je skupna valuta Evropske unije, ki jo je 1.januarja 2007 uvedla tudi Slovenija kot 13. država članica EU.


Države članice, ki so evro že uvedle, so to storile po enem samem, madridskem scenariju s prehodnim obdobjem. Ime madridski je dobil po mestu, kjer je Evropski svet sprejel odločitev o njem. Prehodno obdobje je tedaj narekovala zlasti okoliščina, da je bil evro najprej uveden kot knjižni denar ter šele kasneje tudi v obliki bankovcev in kovancev. Prehodno obdobje je datumsko določalo čas za tiskanje evrskih bankovcev in kovanje evrskih kovancev ter za logistične priprave zamenjave gotovine. Začelo se je 1.1.1999 in končalo 31.12.2001.


Sedaj se države članice lahko odločajo med več scenariji pri uvedbi evra. Slovenija je izbrala takojšnjo uvedbo. Pri tem je prehodno obdobje trajalo samo eno "logično sekundo". Posledično  sprejetje evra kot valute države in uvedba evrskih bankovcev in evrskih kovancev po tem scenariju potekata istočasno. 

Pogoj, da lahko država članica Evropske unije postane del evrskega območja in uvede evro, je izpolnitev t.i. konvergenčnih meril.Merila , s katerimi se ocenjuje doseganje ekonomske in pravne usklajenosti med državami članicami, so bila določena z Maastrichtsko pogodbo leta 1992, zato jih pogosto imenujemo tudi maastrichtska merila:

  • nizka stopnja inflacije: stopnja inflacije ne sme presegati povprečja stopnje inflacije treh držav članic, ki so dosegle najboljše rezultate glede stabilnosti cen, za več kot 1,5 odstotne točke;
  • nizka stopnja obrestnih mer: dolgoročne obrestne mere ne smejo presegati povprečja obrestnih mer treh držav članic z najnižjo stopnjo inflacije za več kot 2 odstotni točki;
  • stabilni tečaji valut: spoštovanje normalnih mej nihanja (+/- 15%), predvidenih z mehanizmom deviznih tečajev ERM II (mehanizem deviznih tečajev, v nadaljevanju ERM II), vsaj dve leti, brez devalvacije valute;
  • vzdržnost javnih financ:
    • javnofinančni primanjkljaj ne sme presegati 3% BDP, razen če je to razmerje znatno in neprestano upadalo ter doseglo raven blizu referenčne vrednosti, ali če je prekoračitev referenčne vrednosti izjemna in začasna ter razmerje ostaja blizu referenčne vrednosti;
    • javni dolg ne sme presegati 60% BDP razen, če se razmerje zadostno zmanjšuje in z zadovoljivo hitrostjo dosega referenčno vrednost;
  • združljivost zakonodaje države članice s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) ter Statutom Evropske centralne banke (ECB) in Evropskega sistema centralnih bank (ESCB).