Skoči na vsebino

PROGRAMI STABILNOSTI

Dopolnitev 2018

Progam stabilnosti za leto 2018 je pripravljen ob upoštevanju Odloka o okviru za pripravo proračunov 2018-2020 za leto 2018 (Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 2020 (Uradni list RS, št. 21/17 in 65/17)),  ki ga je jeseni skladno z Zakonom o fiskalnem pravilu (v nadaljnjem besedilu ZFisP) sprejel Državni zbor. 

Država je v četrtem četrtletju 2017 ustvarila presežek v višini 41 mio EUR ali 0,4 % BDP, v celotnem letu 2017 pa je presežek znašal 13 mio EUR. V vseh letih od 1995 dalje je država ustvarila primanjkljaj, najvišjega v letu 2013 (znašal je 14,7 % BDP), predvsem zaradi izdatne dokapitalizacije bank. Po letu 2013 se je primanjkljaj zmanjševal in v letu 2016 dosegel 1,9 % BDP. V 2017 so se v primerjavi z 2016 povečali tako celotni prihodki kot tudi celotni izdatki sektorja država, a drugi bistveno manj (sicer je bila rast prihodkov hitrejša od rasti izdatkov v vseh štirih četrtletjih 2017). Celotni prihodki so se povečali za 6,5 % (v četrtem četrtletju za 6,5 %), celotni izdatki pa za 1,9 % (v četrtem četrtletju za 6 %), to pa je zadoščalo, da je država leto 2017 zaključila s presežkom. 

Slovenija je uspela v treh letih iz postopka presežnega primanjkljaja nominalno uravnotežiti javne finance in hkrati odpraviti makroekonomska neravnovesja.  Zaradi ugodnejšega salda javnih financ se postopoma znižuje tudi dolg sektorja država, ki za leto 2017 znaša 73,6 % BDP in se bo po ocenah v letu 2018 spustil pod 70 % BDP. S tem pristopom se lahko zagotovi dokončanje procesa postopne javnofinančne konsolidacije, ustvari pogoje in fiskalni prostor za povečanje odpornosti in absorpcijske moči gospodarstva za blaženje učinkov naslednjega obrata v gospodarskem ciklu. 

Slovenija je leta 2018 vstopila v peto leto vzdržnega gospodarskega okrevanja. Pomladanska napoved realne rasti bruto domačega proizvoda znaša 5,1 %, kar je še nekoliko več kot je BDP realno zrasel v letu 2017. Gospodarsko okrevanje se je v Sloveniji pospešilo v letu 2017, ko so se po dveh letih upadanja investicij financiranih z EU sredstvi povečale investicije zasebnega sektorja. Relativno močna ekonomska aktivnost, podprta z domačim povpraševanjem, je tudi posledica prispevka neto izvoza, kar je odraz pozitivne mednarodne trgovinske bilance, ki je v obdobju okrevanja značilna za slovensko ekonomijo. Z odpravo ključnih makroekonomskih neravnotežij: sanacijo bančnega sistema, razdolžitvijo nefinančnih gospodarskih družb, fiskalno konsolidacijo in izboljšanjem korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti je slovensko gospodarstvo usmerjeno na pot uravnotežene gospodarske rasti, s povprečno rastjo, podobno tisti pred prekomerno rastjo v letih 2006-2008. Uravnoteženo okrevanje se zrcali v trajnem izboljševanju razmer na trgu dela, kjer plače rastejo počasneje od produktivnosti dela, brezposelnost se znižuje, povečuje pa zaposlenost. Ob predvidenih ugodnih gospodarskih razmerah v mednarodnem okolju in ob predpostavki odsotnosti negativnih gospodarskih šokov se bo konvergenca dohodka na prebivalca Slovenije k razvitejšim državam nadaljevala.