Skoči na vsebino

LETNI PREGLED RASTI 2012

Jesenske napovedi za obdobje 2011–2013 za območje Evropske unije, ki jih je Komisija objavila 10. novembra 2011, kažejo, da gospodarsko okrevanje stagnira ter da nizka stopnja zaupanja negativno vpliva na naložbe in porabo. Pomanjkanje zaupanja izvira iz negativnih povratnih informacij med krizo zaradi kopičenja državnega dolga in razmer v finančnem sektorju skupaj z upočasnitvijo rasti svetovnega gospodarstva. Vpliv se še posebej kaže v euroobmočju. Zato bo BDP naslednje leto verjetno stagniral, splošna rast v EU pa naj bi leta 2012 po napovedih znašala 0,6 %. Brezposelnost bo verjetno ostala na visoki stopnji ter v letih 2012 in 2013 znašala približno 10 %, kar bo še povečalo socialni vpliv krize. Brez prepričljivega odziva na krizo v euroobmočju se bodo gospodarski obeti za celotno EU hitro slabšali. Obeti za rast vseh držav članic, tako tistih iz euroobmočja kot zunaj njega, so odvisni od odločnega reševanja krize zaradi kopičenja državnega dolga in od dokazovanja, da je euro stabilna in močna valuta ter da so države euroobmočja odločene in sposobne izvajati dobre gospodarske politike. Glede na strah pred tveganjem, ki še vedno obstaja na finančnih trgih, ta vprašanja še niso rešena. To dolgotrajno obdobje negotovosti se mora končati.

 

EVROPSKI SEMESTER 2012

 

Z letnim pregledom rasti 20121 se je začel evropski semester gospodarskega upravljanja za leto 2012. Ta je osnova za potrebno skupno razumevanje prednostnih ukrepov na nacionalni in evropski ravni za naslednjih dvanajst mesecev, ki naj bi se nato vključili v nacionalne proračunske odločitve ob upoštevanju priporočil EU po posameznih državah in po potrebi zavez, sprejetih v okviru pakta „evro plus“.

 

Evropski semester 2012 bo prvi, ki bo izveden v okviru nedavno okrepljenega gospodarskega upravljanja euroobmočja in širše EU. Zakonodajni „šesterček“ bo znatno okrepil Pakt stabilnosti in rasti ter razširil fiskalni nadzor. Prvič bo uveden postopek za spremljanje in odpravo makroekonomskih neravnovesij (postopek čezmernega primanjkljaja). Komisija je predlagala nove predloge, ki naj bi dodatno okrepili nadzor nad proračunskimi politikami držav članic euroobmočja, zlasti tistih, ki imajo velike težave pri ohranjanju finančne stabilnosti ali so v postopku čezmernega primanjkljaja. Novi okvir upravljanja bo prinesel večje povezovanje in večjo disciplino.

 

V letošnjem Letnem pregledu rasti je močno poudarjena potreba po izvajanju. Zdaj ko je dosežen sporazum o novem načinu gospodarskega upravljanja, v katerem je dodatno potrjena medsebojna odvisnost gospodarstev držav članic, je treba nujno izvesti, kar je že bilo dogovorjeno, z jasnim poudarkom na ukrepih za spodbujanje rasti. Za uspeh sta bistvena zaporedje in skladnost ukrepov (tudi po celotni EU), pa tudi zmogljivost za uveljavljanje vodilne vloge pri izvajanju sprememb in za dokazovanje upravičenosti tega, kar je že bilo storjeno.

 

Kljub resnosti položaja je napredek držav članic pri izvajanju smernic letnega pregleda rasti 2011 pod pričakovanji. Na nacionalni ravni se odgovornosti za korenite spremembe, o katerih je bilo odločeno v okviru prihodnjega gospodarskega upravljanja, še ne sprejemajo v celoti. Včasih obstaja velik razkorak med odločitvami, sprejetimi na ravni EU, in časom, ko se te sprejmejo v okviru nacionalnih politik. Da se to popravi, mora evropski semester vključevati občutek nujnosti, tako da bodo države članice hitro izvedle smernice, sprejete na ravni EU, ter to lahko tudi dokazale. Izvedbena vrzel obstaja tudi na ravni EU, saj države članice že sprejetih odločitev ne izvajajo v celoti ali dobro niti na področjih, ki so ključnega pomena, kot je notranji trg, pa tudi predlogi z velikim vplivom na rast, ki so v procesu soodločanja, še vedno niso sprejeti, sredstva iz strukturnih skladov, ki so na voljo državam članicam, pa še niso porabljena.

 

Obenem se je treba osredotočati na reformne ukrepe s kratkoročnim učinkom rasti in na pravi model srednjeročne rasti. Finančni trgi ocenjujejo vzdržnost javnega dolga držav članic na podlagi dolgoročnih obetov za rast, njihove zmožnosti sprejemanja daljnosežnih odločitev o strukturnih reformah in njihove zavezanosti izboljšanju konkurenčnosti.

Komisija je določila naslednja prednostna področja ukrepanja na nacionalni in evropski ravni:

  • izvedba diferencirane in rasti prijazne fiskalne konsolidacije,
  • ponovna vzpostavitev dodeljevanja posojil gospodarstvu,
  • spodbujanje rasti in konkurenčnosti za danes in jutri,
  • spopadanje z brezposelnostjo in socialnimi posledicami krize,
  • posodobitev javne uprave.

 

Letni pregled rasti 2012