Skoči na vsebino

NACIONALNI REFORMNI PROGRAM 2011

 

Prioritetne ukrepe, ki se predvsem nanašajo na izhod iz krize, smo zapisali v Nacionalni reformni program. Končno različico tega dokumenta je Evropska komisija prejela konec aprila 2011.

 

Cilj Nacionalnega reformnega programa je dolgoročno vzdržna gospodarska rast, ki jo bomo dosegli z ukrepi ekonomske politike, strukturnimi ukrepi in institucionalnimi prilagoditvami. Vodilo za oblikovanje ukrepov ekonomske politike je konsolidacija javnih financ, ki jo bomo dosegli s krčenjem izdatkov in ne s povečanjem davčnih obremenitev. Pogoj za to je določitev obsega javne potrošnje s fiskalnim pravilom in strukture javne potrošnje na podlagi državnih razvojnih prioritet.

 

Prioritete so usmerjene k ustvarjanju novih delovnih mest in znanja, spodbujanju in ustvarjanju inovativnih podjetij, k večji zaposljivosti, aktivnosti in usposobljenosti posameznikov ter k razvojni prometni in energetski infrastrukturi. Postopen prehod v okoljsko učinkovito, nizkoogljično družbo je horizontalno zastopan v vseh prioritetnih ukrepih. Večja socialna kohezivnost se bo izboljšala z večjo učinkovitostjo sistema socialne varnosti in pravic iz javnih sredstev. Institucionalne prilagoditve predvidevajo spremembe za boljše delovanje trgov in učinkovitejše gospodarjenje z javnim premoženjem. Med strukturnimi spremembami so poglavitne prilagoditve, načrtovane za pokojninski sistem, dolgotrajno oskrbo ter v sistemu zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja.

 


Pametna rast


Za spodbujanje podjetništva in pridobivanje ter uporabo znanja za rast in razvoj bodo prioritetni ukrepi po eni strani usmerjeni v zagotavljanje ustreznih finančnih virov (predvsem za rast in razvoj podjetij) ter učinkovite in ciljno usmerjene storitve v podporo podjetništvu (razvijanje poslovnega okolja, internacionalizacija podjetij, inovativnost, ustvarjalnost, razvoj okoljsko manj obremenjujočih izdelkov/storitev/tehnoloških procesov). Po drugi strani pa je za rast in razvoj treba prenoviti visoko šolstvo in izboljšati učinkovitost vlaganj v raziskovalno in razvojno dejavnost, predvsem pa v njeno aplikativnost ter kakovost dosežkov. Prednostno bodo obravnavani tehnološki razvojni projekti podjetij in informacijska družba, razvoj človeških virov ter projekti R&R na področju eko-inovacij in novih zelenih tehnologij. Na rast in razvoj pomembno vplivata tudi učinkovitejša javna uprava in javni sektor, zato je pomembna izvedba IKT-projektov, ki dvigujejo konkurenčnost (e-uprava, e-pravosodje, e-zdravje, e-sociala).

 


Vključujoča rast

 

Za ustvarjanje pogojev za večjo zaposljivost, aktivnost in usposobljenost posameznikov bodo prioritetni ukrepi usmerjeni v usposabljanje in izobraževanje ciljnih skupin, povezana z vseživljenjsko karierno orientacijo, in izvajanje drugih oblik pridobivanja znanja in kompetenc, ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest (posebej usmerjeno v t. i. green jobs, white jobs, socialno podjetništvo, preoblikovanje javnih del), izvajanje inovativnih projektov vključevanja ranljivih skupin na trg dela, predvsem v povezavi z ukrepi aktivacije (aktivna politika socialnega varstva). S tem je neposredno povezana politika socialne kohezivnosti, ki se bo usmerila v krepitev aktivnih oblik socialnega varstva in na poudarjanje vključevanja v programe in storitve za povečanje socialne vključenosti in enakih možnosti ter njihov razvoj. Ob programskih ukrepih so nujne strukturne in institucionalne spremembe. Na področju zdravstvenega varstva sta poleg strukturnih sprememb prednostni nalogi e-zdravje in energetska sanacija stavb javnih zdravstvenih zavodov, ki sta zajeti že v drugih politikah.


 

Trajnostna rast


Razvojna infrastruktura mora zagotoviti učinkovito prometno in energetsko politiko. V prihodnje bodo ukrepi in projekti usmerjeni v izboljšanje infrastrukture potniškega prometa in učinkovito rabo energije v prometu za nemoteno in varno odvijanje prometa ter varnost udeležencev v prometu. Prednostna usmeritev je razvoj železniškega prometa in infrastrukture, oblikovanje enovitega prometnega modela ter izvedba projekta Integriran javni potniški promet. Energetska politika bo zagotovila varno in kakovostno oskrbo z energijo, ki je podpora gospodarskemu razvoju, ob hkratnem zniževanju emisij toplogrednih plinov ter ob varstvu in ohranjanju naravnega okolja. Prioritete so tudi posodobitev prenosnega elektroenergetskega omrežja, spodbujanje proizvodnje električne energije in soproizvodnje iz obnovljivih virov energije ter spodbujanje ukrepov za povečanje količine toplote iz obnovljivih virov energije v vseh sektorjih.


Horizontalna prioriteta, ki zagotavlja prehod v okoljsko učinkovito, nizkoogljično družbo in hkrati spodbuja konkurenčnost, je ustrezno zastopana v vseh prioritetnih ukrepih. Pri tem sta pomembni hitrost in sistematičnost uveljavljanja nizkoogljičnih tehnologij, kar bo Slovenija spodbujala s pomočjo:


• »zelene davčne politike« in politike odkupnih cen energije,
• podpore centrom odličnosti in kompetenčnim centrom za posamezna področja,
• prednostne obravnave okoljsko učinkovitih, nizkoogljičnih tehnologij pri javnih investicijah in »zelenih javnih naročilih«,
• sinergije z ukrepi drugih politik, kot so npr. zaposlovanje, prostorski razvoj in razvoj prometne, okoljske in informacijske infrastrukture,
• usmerjanja investicijskih sredstev države in EU v zelene tehnologije.

 

 

Dokument:

 

Nacionalni reformni program 2011-2012, april 2011 (pdf, 1,1 MB)