Skoči na vsebino

NACIONALNI REFORMNI PROGRAM

Nacionalni reformni program 2018

Februarja 2018 je Evropska komisija sprejela Poročilo o državi in Poglobljen pregled za Slovenijo  za preteklo leto, kjer ugotavlja, da Slovenija po šestih letih nima več makroekonomskih neravnovesij. Ključni poudarki so, da se javni dolg zmanjšuje, investicije rastejo, okrepljen je bančni sektor in gospodarstvo je manj zadolženo, na trgu dela pa se nadaljujejo pozitivna gibanja.

 

Pozitivne ocene potrjujejo dosedanje delo in pozitivne učinke izpeljanih reform in ukrepov v zadnjih letih. Gospodarske razmere v Sloveniji se izboljšujejo od leta 2014. V začetku leta 2017 je bruto domači proizvod dosegel predkrizno raven. Z letom 2016 se je začela zmanjševati tudi vrzel v gospodarski razvitosti Slovenije glede na povprečje EU, merjeni z bruto domačim proizvodom na prebivalca v standardih kupne moči. Razmere v bančnem sistemu so se po letu 2013 znatno izboljšale. Tudi poslovni rezultati bank so se v zadnjih letih občutno izboljšali. Skupna kreditna aktivnost se je v letu 2017, ko se je začel povečevati obseg kreditov podjetjem, povečala prvič po letu 2010. Zadolženost podjetij pri bankah, ki je ob začetku krize dosegla svoj vrh, se je znižala na raven pred pospešitvijo leta 2005, močno se je izboljšala tudi sposobnost podjetij za odplačevanje dolgov. Po visoki rasti se od leta 2016 znižuje tudi dolg sektorja država, ki je v letu 2017 znašal 73,6 % BDP.

 

Ključni cilj tudi prihodnje ekonomske politike države mora ostati zagotavljanje pogojev za ohranjanje vzdržne gospodarske rasti, brez pregrevanja, s posebnim poudarkom na ukrepih, ki zagotavljajo zviševanje dodane vrednosti na zaposlenega. S tem pristopom se lahko zagotovi dokončanje procesa postopne javnofinančne konsolidacije, ustvari pogoje in fiskalni prostor za povečanje odpornosti in absorpcijske moči gospodarstva za blaženje učinkov naslednjega  obrata v gospodarskem ciklu. Ob tem je potrebno načrtovati nadaljnje ukrepe za transparentnost javnih financ in za učinkovito oziroma k merljivim ciljem usmerjeno porabo javnih sredstev. Ti ukrepi, skupaj s pravočasno prenovo pokojninskega sistema ter čimprejšnjo reformo zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe,  naslovijo ključne dolgoročne javnofinančne izzive zaradi staranja prebivalstva.  Ključni ukrepi prihodnje ekonomske politike države bi zato morali biti usmerjeni v štiri prioritetna področja v skladu s Strategijo razvoja Slovenije:

 

1.    nadaljnje izboljšanje slovenskega poslovnega okolja za zagotavljanje večje konkurenčnosti v podporo v izvoz usmerjenega odprtega gospodarstva;
2.    določitev prioritetnih področij za javne investicije, ki se financirajo iz domačih proračunskih in evropskih sredstev, in prioritetnih področij za podporo zasebnim investicijam; 
3.    odpravljanje neskladij med rezultati izobraževalnega sistema in potrebami gospodarstva ter okrepitev vlaganj v razvoj, raziskave ter inovacije v skladu s Strategijo spretnosti;
4.    oblikovanje ustreznih politik na področju trga dela, vključno s ciljno usmerjeno politiko za mlade in starejše.
 

Nacionalni reformni program 2018

 

Nacionalni reformni program 2017-2018

Nacionalni reformni program podaja osnovne usmeritve in cilje za leti 2017-2018, ki jih zasleduje vlada, ob spoštovanju skupnih EU pravil in omejitev pri gibanjih tako v javnih financah kot na širšem makroekonomskem področju. Dokument sledi sprejetim ciljem strategije Evropa 2020 ter ugotovitvam Evropske komisije v Poročilu o Sloveniji[1].

 

Ključni cilji za naslednje srednjeročno obdobje bodo še naprej usmerjeni v krepitev gospodarske rasti, zasledovanja cilja stabilnosti javnih financ in javnofinančne vzdržnosti na dolgi rok. Ukrepi so strukturirani v tri skupine:

 

-       Dolgoročni strukturni ukrepi za zagotavljanje vzdržnosti javnih financ

-       Ukrepi s kratkoročnim strukturnim učinkom

-       Ukrepi za krepitev potenciala rasti

-        

Po sprejetem Zakonu o fiskalnem pravilu Slovenija nadaljuje z ukrepi za stabilnost in dolgoročno vzdržnost javnih financ. Marca 2017 je Državni zbor potrdil Fiskalni svet, ki bo kot samostojen in neodvisen državni organ pripravljal in javno objavljal ocene v zvezi s skladnostjo javnofinančne politike s fiskalnimi pravili; predpisi, ki urejajo javne finance in predpisi EU, ki urejajo ekonomsko upravljanje v državah članicah. 

 

Z novim Zakonom o javnih financah bodo podrobneje opredeljene odgovornosti pri načrtovanju proračuna v skladu z zahtevami EU.  Slovenija bo v svojo zakonodajo vključila srednjeročni fiskalni okvir, ki bo določal pot za doseganje javnofinančnih ciljev ter omogočal večjo stabilnost in predvidljivost pri načrtovanju ukrepov ekonomske politike. Prav tako se nadaljujejo ključne strukturne reforme, kot sta zdravstvena reforma in sistem dolgotrajne oskrbe.Na podlagi Bele knjige o pokojninskem sistemu bo pripravljen dokument, ki bo vseboval nabor usmeritev za nadaljnji razvoj pokojninskega sistema ter bo podlaga za pripravo zakonskih sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji. Na tem področju bo ustanovljen tudi demografski sklad.  Na srednji rok bodo imeli učinke ukrepi učinkovitega upravljanja dolga, karbo prispevalo k zniževanju stroškov odplačevanja obresti; ukrepi za omejitev povečevanja odhodkov; sprejem vsaj dvoletnega dogovora o plačah v javnem sektorju, sprememba sistema financiranja občin idr.

 

Usmeritev ekonomske in razvojne politike Slovenije še naprej ostaja zagotavljanje ugodnega okolja za rast, zato bodo sprejeti nadaljnji davčni ukrepi, ukrepi na trgu dela, zmanjšana bodo administrativna oziroma zakonodajna bremena, omogočeno bo lažje financiranje podjetij, prenovljena bo gradbena in prostorska zakonodaja, okrepilo se bo financiranje izobraževanja, znanosti in športa, reorganizirala se bodo sodišča in Centri za socialno delo, sprejeti bodo nadaljnji ukrepi na področju javnega naročanja ter centralizacije državne informatike in nepremičnega premoženja države.

 

Slovenija bo za krepitev potenciala rasti v srednjeročnem obdobju  izvedla nekatere ključne investicije ter krepila investicijsko aktivnost iz javnih sredstev. Med prednostne naloge sodijo investicije z visokim multiplikativnim učinkom na gospodarsko rast, upoštevaje učinkovito črpanje EU sredstev; predvidene so investicije na področju državnega cestnega omrežja, železniške infrastrukture, trajnostne mobilnosti, izobraževanja, raziskav in razvoja ter na področju energetske prenove stavb.

 

Nacionalni reformni program 2017-2018


[1] Poročilo o državi – Slovenija 2017, februar 2017

Nacionalni reformni program 2016-2017

Ključne usmeritve ekonomske politike v letih 2016 – 2017 ostajajo še naprej veljavne oziroma nadgrajujejo tiste iz preteklega leta. Ključna cilja sta spodbujanje gospodarske rasti ter konsolidacija javnih financ s postopnim zniževanjem deleža dolga sektorja država.

V ta namen bodo izvedeni prioritetni ukrepi, ki bodo pozitivno vplivali na produktivnost in zagon investicijskega cikla in delovnih mest vključno z ukrepi na trgu dela, ki bodo povečevali zaposljivost ljudi. Hkrati je pomembno izboljševati poslovno okolje z vidika enostavnosti, predvidljivosti in transparentnosti, kar bo povečalo zaupanje vlagateljev in potrošnikov.

Spodbujali bomo investicijsko okolje za domače in tuje vlagatelje, spodbujali tuje neposredne naložbe in nadaljevali z privatizacijo podjetij in bank v državni lasti. Spodbujanje investicij v privatnem sektorju bomo naslovili z ponovnim dvigom kreditne aktivnosti bank in lažjim dostopom do kreditnih virov financiranja. Zniževali bomo administrativne ovire in ustvarili pogoje za vlaganja v najsodobnejšo tehnološko opremo.

Izziv predvsem na srednji in dolgi rok pomenijo demografska gibanja, ker je nujna prava kombinacija politik za krepitev zaposlenosti, vključno z ukrepi v izobraževalnem sistemu, ter vzdržnih sistemov pokojninske in zdravstvene varnosti skupaj z dolgotrajno oskrbo. Vzporedno s tem bodo sprejeti nadaljnji ukrepi za krepitev kapacitet in izboljšanje upravljanja v javni upravi, ki bodo naslovili sistem pravosodja, lokalnih skupnosti, sistem plač v javnem sektorju, javno naročanje in fiskalno odgovornost.

Veljavne politike in ukrepi same po sebi še ne zagotavljajo dolgoročno vzdržnega modela rasti. V obdobju, ki je pred nami bo Slovenija zato naslovila ukrepe in osredotočila politike na treh ključnih področjih, ki jih obsega pričujoči dokument:

 

1.    Izzivi produktivnosti, kjer so naslovljeni ukrepi za krepitev investicij, vključno z ukrepi na področju prestrukturiranja obdavčitve, dostopnosti do financiranja, trga dela, administrativnih ovir.

 

2.    Demografski izzivi, človeški viri in znanje, kjer so umeščeni ukrepi s področij pokojninskega, zdravstvenega sistema in dolgotrajne oskrbe ter znanja in veščin.

 

3.    Krepitev kapacitet in upravljanja, ki bodo naslovili predvsem delovanje javnega sektorja, vključno s politiko plač, institucionalne izboljšave in delovanja sodnega sistema.

 

Nacionalni reformni program 2016-2017

 

Informacija o že sprejetih ukrepih

Nacionalni reformni program 2015-2016

Nacionalni reformni program podaja osnovne usmeritve in cilje za leti 2015-2016, ki sledijo Strategiji EU2020, za doseganje pametne, vključujoče in trajnostne rasti. V ta okvir je postavljen tudi proces evropskega semestra, ki vzporedno spremlja države članice na področju spoštovanja ciljev in specifičnih priporočil Sveta EU glede ukrepov in reform v  javnih financah, v bančništvu, pri upravljanju podjetij, na trgu dela,  v poslovnem okolju  ter širše za preprečevanje makroekonomskih neravnovesij. Slovenija je kot članica EU in EMU zavezana k spoštovanju skupnih pravil omejitev pri gibanjih tako v javnih financah kot na širšem makroekonomskem področju.

 

Glavna cilja ekonomske politike sta spodbujanje gospodarske rasti in javnofinančna konsolidacija. Pogoji za gospodarsko rast bodo zagotovljeni z izboljšanjem dejavnikov konkurenčnosti in dvigom produktivnosti gospodarstva ter z ukrepi za povečanje stopnje zaposlenosti ob zavedanju demografskih in okoljskih omejitev oziroma priložnosti. Za dosego dolgoročne gospodarske rasti in za ustvarjanje kvalitetnih delovnih mest si je Slovenija začrtala ukrepe na ključnih področjih z namenom, da bi povečevala produktivnost in učinkovitost ter zagotovila primerno raven socialne vključenosti in pravičnosti. V začetku leta 2015 je vlada s socialnimi partnerji sklenila Socialni sporazum za leti 2015-2016, s katerim so začrtana ključna področja dela in ukrepi, ki bodo izvedeni s sodelovanjem socialnih partnerjev.

 

Glavni cilji in usmeritve so razvrščeni glede na prednostna področja, kot jih opredeljuje tudi Letni pregled rasti Sveta EU, medtem ko so ukrepi v nadaljevanju razvrščeni glede na prispevek k uresničevanju specifičnih priporočil Sveta EU in doseganje ciljev EU 2020. Tako usmeritve, kot ukrepi v največji možni meri upoštevajo tudi naloge in zaveze iz veljavnih nacionalnih dokumentov.

 

1.1.    Spodbujanje naložb

  • Investicije z multiplikativnimi učinki. V letih 2015 in 2016 se bodo izvedle investicije v prometno in okoljsko infrastrukturo, projekte informacijske družbe ter s področja zdravstva, tudi z izkoriščanjem sredstev iz  evropskih skladov.
  • Dolgoročno uravnotežen delež skupnih investicij v osnovna sredstva v BDP nad 20 %. Investicije v inovativnost, raziskave in razvoj v skladu s Strategijo pametne specializacije.
  • Izkoristek iz Naložbenega načrta za Evropo (Priloga 1).
  • Spodbujanje izvozne konkurenčnosti podjetij in razvoja MSP. Internacionalizacija poslovanja ter vključevanja v globalne verige vrednosti.
  • Razvoj finančnih instrumentov, izboljšanje posojilnih pogojev ter ukrepi za privabljanje zasebnih vlagateljev.
  • Izkoriščanje potencialov kreativne industrije, vključno z revitalizacijo kulturne dediščine  in socialnega podjetništva ter prehoda na zeleno gospodarstvo in trajnostno upravljanje z viri.

1.2.   Strukturne reforme

  • Stabilno, konkurenčno poslovno okolje in enostavnost poslovanja:
    • Zmanjševanje administrativnih bremen: (i) poenostavitev davčnih postopkov, (ii) ključne spremembe na področjih prostorskega načrtovanja, graditve objektov ter umeščanja v prostor, (iii) spodbujanje uporabe elektronskega poslovanja.
    • Povečanje konkurenčnosti na področju davkov z njihovim prestrukturiranjem v danih okvirih javnofinančnih prihodkov.
    • Delovanje trgov proizvodov in storitev s premišljeno (de)regulacijo dejavnosti in poklicev.
    • Posodobitev raziskovalnih in inovacijskih sistemov ter povečanje kakovosti javnih naložb v raziskave in inovacije.
    • Učinkovito upravljanje državnega premoženja in znižanje prepletenosti države z gospodarstvom s premišljeno privatizacijo.
  • Priprava in izvedba celovitih strukturnih sprememb v zdravstvu. Sočasna ureditev dolgotrajne oskrbe in osebne asistence.
  • Povečanje učinkovitosti, kakovosti in internacionalizacije v visokem šolstvu.
  • Proučitev morebitnih destimulacij in obstoječih spodbud za podaljšanje delovne aktivnosti starejših.
  • Posodobitev javne uprave, boj proti korupciji, davčni utaji  ter delu in zaposlovanju na črno.
  • Krepitev učinkovitosti in preglednosti delovanja pravosodnega sistema in njegovih gradnikov[1].
  • Prilagajanje ukrepov na trgu dela za mlade, starejše,  nizko izobražene in dolgotrajno brezposelne.

1.3.   Fiskalna odgovornost

  • Okrepitev fiskalnega okvirja in odgovornosti.
  • Priprava izhodišč za dolgoročno spremembo strukture javnih izdatkov.
  • Izravnan strukturni saldo leta 2020
  • Nadomestitev učinkov kratkoročnih varčevalnih ukrepov z  učinki dolgoročnih strukturnih ukrepov.

Nacionalni reformni program 2015-2016