Skoči na vsebino

POROČILO O MEHANIZMU OPOZARJANJA

Poročilo o mehanizmu opozarjanja, ki ga je Evropska komisija objavila novembra 2017 je izhodišče za letni cikel nadzora v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji. Vsebuje pregled vseh 28 gospodarstev držav članic EU glede potencialnih gospodarskih tveganj, vključno z zgodnjim opozarjanjem na neravnotežja, kot so visoka stopnja zadolženosti in presežki v nekaterih državah članicah. V letu 2018 je Evropska komisija pripravila poročilo o podrobnem pregledu za 12 držav članic, med njimi tudi za Slovenijo. Evropska komisija je namreč ugotovila, da obstajajo v Sloveniji še vedno makroekonomska neravnovesja, za katera bo v podrobnem pregledu ugotovila ali se nadaljujejo, izboljšujejo ali slabšajo. 

 

Za Slovenijo je Evropska komisija ugotovila naslednje:

 

Slovenija ima makroekonomska neravnovesja zlasti na področju dolgoročne fiskalne vzdržnosti in ranljivostmi, ki izhajajo iz bančnega sektorja ter zadolženosti podjetij. V posodobljenem sistemu kazalnikov Slovenija presega prag na dveh; neto položaj mednarodnih naložb (NIIIP) in dolg sektorja država. Glede na lanski pregled je Slovenija izboljšala svoj položaj na mnogih kazalnikih. Neto položaj mednarodnih naložb se je v 2016 izboljšal, vendar ostaja tik pod pragom. V 2016 se je izboljšal tudi delež izvoznih trgov, kar je bilo podprto z minimalnimi stroški dela na enoto, znižala se je stopnja zadolženosti v podjetniškem sektorju, medtem ko se pritiski na razdolževanje končujejo. Prav tako se je izboljšalo stanje dolga sektorja država, ki pa ostaja nad pragom 60 % (podobno kot v 15 drugih državah članicah). Stanje na vseh kazalnikih s področja trga dela se je prav tako izboljšalo; znižala se je stopnja brezposelnosti, izboljšala stopnja aktivnosti, nižja sta stopnja dolgotrajno brezposelnih ter mladih. 

 

Splošni pregled medtem ocenjuje nizko stanje naložb v 2016 ter nizko produktivnost dela. Bančni sektor ostaja stabilen in bančna dobičkonosnost se je okrepila, medtem ko delež nedonosnih posojil nadaljuje trend upadanja z nadaljnjimi zmanjšanji. Predvideni stroški staranja še vedno predstavljajo tveganje za fiskalno stabilnost in dolgoročno vzdržnost. 
 

 

Link na dokument