Skoči na vsebino

POROČILO O MEHANIZMU OPOZARJANJA

Evropska komisija je leta 2012 na podlagi Uredbe EU 1176/11 začela izvajati postopek ocenjevanja presežnih makroekonomskih neravnotežij z namenom njihovega zgodnjega odkrivanja in pravočasnega ukrepanja. Postopek ocenjevanja temelji na enajstih kazalnikih zunanjih in notranjih neravnotežij, ki se objavijo v Poročilu o mehanizmu opozarjanja vsako leto v novembru.

 

V Poročilu o mehanizmu opozarjanja za leto 2017, Komisija izpostavlja 13 držav članic EU, v katerih mora z dodatnimi poglobljenimi preglede  preveriti, ali se soočajo z neravnotežji. Gre za iste države, v katerih so bila neravnotežja ugotovljena že v prejšnjem krogu poglobljenih pregledov: Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Nizozemska, Portugalska, Slovenija, Španija in Švedska. EK bo ugotovitve predstavila v letnih poročilih o državah v začetku leta 2017. Poročilo o mehanizmu opozarjanja tudi ocenjuje pregled napredka pri odpravljanju makroekonomskih neravnotežij, zlasti v evrskem območju, in sicer glede na tekoče odplačevanje notranjega in zunanjega dolga, nekatere dolgotrajne izzive v bančnem sektorju, dinamiko cen nepremičnin in gibanje na trgu dela, ob upoštevanju socialnih razmer.

 

Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2017 kaže, da Slovenija izboljšuje stanje pri vseh kazalcih, ki so del procesa odkrivanja makroekonomskih neravnovesij.  Še pozitivni premiki so vidni na trgu dela, v povečevanju tržnih deležev v izvoz ter v izboljšanja stanja v finančnem sektorju. Med 14 kazalniki je Slovenija izven praga le še pri neto stanju mednarodnih naložb, vendar se je tudi tukaj stanje glede na lansko leto izboljšalo, ter pri dolgu sektorja država – tako kot še 16 drugih članic EU. Ob tem Komisija ugotavlja, da je delež dolga glede na BDP  v 2015 v Sloveniji že dosegel vrhunec in se bo postopoma zniževal, kar je rezultat dobrega upravljanja z dolgom in v prihodnje se tudi tukaj pričakuje ugoden trend. Zaradi ugotovljenih neravnovesij iz marca 2016 bo Evropska komisija sicer še naprej spremljala razvoj makroekonomskih gibanj in ključnih kazalcev in o tem spomladi pisala v poglobljenem pregledu.

 

Link na dokument 

 

Več o tem: