Skoči na vsebino

POROČILO O DRŽAVI

V Poročilu o državi je predstavljen poglobljeni pregled slovenskega gospodarstva. Za Slovenijo so bila spomladi 2017 ugotovljena makroekonomska neravnotežja, povezana zlasti s slabostmi v bančnem sektorju, visoko zadolženostjo podjetij in fiskalnimi tveganji. V poročilu o mehanizmu opozarjanja za leto 2018 (Evropska komisija, 2017) je bilo sklenjeno, da je treba za Slovenijo izvesti nov poglobljeni pregled, da se oceni razvoj dogodkov glede ugotovljenih neravnotežij.

Glede makroekonomskih neravnotežij Komisija v dokumentu ugotavlja, da jih Slovenija nima več (bančni sektor je okrepljen, gospodarstvo je manj zadolženo, naložbe naraščajo, javni dolg se zmanjšuje) in zato izstopa iz tega postopka.

 

Javni dolg se je v letu 2016 zmanjšal na 78,5 % BDP in komisija predvideva, da se bo do 2019 še zmanjševal in dosegel 72 % BDP. K temu bosta prispevala močna nominalna rast BDP in zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja. Vendar komisija opozarja, da bo staranje prebivalstva na dolgi rok predstavljalo močan pritisk na javne finance, kar bo pomenilo velik izziv za dolgoročno vzdržnost javnih financ. Slovenija sicer že izvaja aktivnosti za sprejetje novih ukrepov na področju pokojninskega sistema. V okviru socialnega dialoga so se socialni partnerji dogovorili, da je potrebno dodatno povečanje dejanske upokojitvene starosti, vendar pa je potrebno predhodno in sočasno izvesti tudi ukrepe na trgu dela, ki bodo prispevali k zgodnjemu zaposlovanju mladih in podaljšanju aktivnosti starejših.

 

Evropska komisija ugotavlja, da so banke v Sloveniji dobičkonosne, dobro kapitalizirane in imajo ugodno strukturo financiranja in dostop do zadostne likvidnosti. Ob tem sicer še opozarja na obstoj določenih tveganj glede visoke zadolženosti podjetij, a aktivnosti bank in Banke Slovenije so prispevale, da se je delež slabih terjatev glede na leto prej zmanjšal. V prvem četrtletju leta 2017 je znašal 10,8 %, leta 2016 pa 16,3 %. Komisija ocenjuje, da so razmere v bančnem sektorju stabilne. 

 

Komisija tudi ugotavlja, da če pogledamo večletno oceno izvajanja priporočil, naslovljenih na Slovenijo, odkar so bila prvič sprejeta (leta 2011), je bil pri 94 % teh priporočil zabeležen vsaj „določen napredek“. Pri 6 % teh priporočil za Slovenijo je bil zabeležen „omejen“ napredek ali pa ni bilo „nobenega napredka“. Priporočila so bila v celoti izvedena na več področjih, povezanih s fiskalnim okvirom in finančnimi storitvami, tudi na primer glede izvedbe pregleda kakovosti sredstev bank v celotnem sistemu in glede zagotovitve dodatnega kapitala, potem ko je bil ocenjen primanjkljaj. Področja, na katerih je bil dosežen znaten napredek, so strategija za Slovenski državni holding, prestrukturiranje podjetij in izboljšanje konkurenčnosti.

 

Slovenija je zagotovila pravočasno ustrezno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja in okrepila svoj fiskalni okvir. Vendar so javne finance dolgoročno še vedno pod pritiskom. Slovenija je v zadnjih letih sprejela nekatere ukrepe glede izzivov povezanih s staranjem prebivalstva, vendar je pritisk še vedno velik.

 

Poročilo o državi in poglobljen pregled za Slovenijo 2018