Skoči na vsebino

PRAVILO KUMULACIJE PRI DRŽAVNIH POMOČEH

Kumulacija

Zgornje meje intenzivnosti pomoči veljajo za celotno pomoč:

• kadar je dodeljena po več shemah hkrati ali v kombinaciji z ad hoc (individualno pomočjo)

• če prihaja iz lokalnih, regionalnih, državnih virov ali virov Skupnosti

 

Definicija:

 

Kumulacija torej pomeni, da se prejete državne pomoči med seboj seštevajo. Namen pravila kumulacije je tako zagotoviti, da posamezni prejemnik ne bi dobil več pomoči kot je dovoljeno. Podjetje, ki je že dobilo pomoč za določeno investicijo lahko prejme pomoč za isti upravičene stroške le, če s tem ne prekorači zgornje meje intenzivnosti pomoči. Zagotoviti je torej potrebno, da skupna višina pomoči posameznemu podjetju za isti projekt ne bo presegla dovoljene zgornje meje. Lahko bi se namreč zgodilo, da se podjetje z eno investicijo prijavi na več razpisov in tako pridobi več pomoči kot je dovoljeno.

 

Primer:

Podjetje Stroji d.o.o. (veliko podjetje, Vzhodna Slovenija) želi investirati v posodobitev proizvodnje linije. Prijavi se na razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer prejme pomoč v višini 25 % upravičenih stroškov investicije. Hkrati opazi podjetje, da je tudi Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko objavila javni razpis za investicije in se prijavi še na slednjega. Tudi na tem razpisu za iste upravičene stroške prejme pomoč v višini 25 %. Skupaj dobi podjetje tako pomoč v višini 50 % upravičenih stroškov investicije in s tem del nedovoljene pomoči. Najvišja dovoljena intenzivnost pomoči za investicije za velika podjetja za Vzhodno Slovenijo je namreč 25 % upravičenih stroškov investicije (s 1. 1. 2018). V primeru, da se konkurenčno podjetje pritoži Evropski Komisiji bo podjetje preveč prejeto pomoč moralo vrniti.

 

V kolikor pa bi podjetje Stroj d.o.o. prejelo pomoč v višini 20 % upravičenih stroškov, pa bi lahko s strani Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko prejelo pomoč še v višini do največ 5 % za iste upravičene stroške, brez da bi kršilo pravilo kumulacije oziroma bilo izpostavljeno tveganju vračila pomoči.

 

Državna pomoč se ne sme združevati s pomočjo dodeljeno po pravilu de minimis glede na iste upravičene stroške, če bi se s tem presegla dovoljena zgornja meja intenzivnosti pomoči.

 

Primer:

Dovoljena intenzivnost regionalne pomoči za veliko podjetje iz Vzhodne Slovenije je 25 % upravičenih stroškov. Če je podjetje na razpisu že prejelo pomoč v višini 25 % upravičenih stroškov, potem podjetje za iste upravičene stroški ni več upravičeno do de minimis pomoči. In obratno, če je podjetje že prejelo de minimis pomoč za investicijo, lahko prejme regionalno pomoč za investicijo le še za razliko do višine dovoljene zgornje meje intenzivnosti pomoči, ki velja za regionalno pomoč.

 

Ob predstavljeni razlagi pravila kumulacije bo sedaj mogoče bolj razumljivo zakaj dajalci pomoči od prejemnika pogosto zahtevajo naj predloži izjavo, koliko sredstev je že prejel za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov. Namreč sredstva, ki jih je podjetje že prejelo iz drugih javnih virov, se ustrezno upoštevajo pri izračunu zgornje meje intenzivnosti pomoči, kot tudi pri določanju višine prejete pomoči de minimis.

 

Upoštevanje pravila kumulacije je zelo pomembno tako za dajalce, kot za prejemnike državne pomoči, saj je posledica neupoštevanja pravila kumulacije lahko vračilo preveč prejetih sredstev.