Skoči do osrednje vsebine

Državne pomoči so tisti del javnih sredstev, ki jih javni organi (ministrstva, občine, javni zavodi, skladi in agencije ter drugi javni organi) z namenom splošnega gospodarskega razvoja selektivno dodelijo subjektom, ki delujejo na trgu. Spodbude lahko dodelimo v različnih oblikah, na primer kot nepovratna sredstva, oprostitev plačila davkov in prispevkov ali drugih zakonskih obveznosti, ugodna posojila, garancije ali vložke kapitala, ki niso skladni s tržnimi pogoji. Z dodelitvijo državne pomoči prejemniki dobijo prednost pred konkurenti, ki je pod običajnimi tržnimi pogoji ne bi imeli.

Marsikdo se sprašuje, zakaj so potrebna pravila državnih pomoči in s tem povezana omejevanja. Predvsem so namenjena varstvu konkurence na trgu in preprečujejo, da bi javni organi s tem, ko določenim poslovnim subjektom dodelijo državno pomoč, poslabšali konkurenčni položaj drugih ponudnikov blaga in storitev na trgu. Prav tako državam članicam preprečujejo, da bi se spuščale v potratne medsebojne subvencijske tekme. Ne nazadnje pravila varujejo interese potrošnikov, ki na trgu iščejo najboljšo ponudbo, in interese davkoplačevalcev, ki zagotavljajo javna sredstva.

Kaj je državna pomoč?

Vsako javno financiranje oziroma financiranje z javnimi sredstvi še ni državna pomoč. O državni pomoči govorimo, kadar so izpolnjena vsa naslednja merila:

  • upravičenec ukrepa je poslovni subjekt, ki izvaja gospodarsko dejavnost, pri čemer njegova statusnopravna oblika ni pomembna;
  • ukrep vključuje prenos javnih sredstev oziroma sredstev javnega izvora;
  • ukrep zagotavlja gospodarsko prednost prejemniku, ki je pri običajnem poslovanju ne bi imel;
  • ukrep je selektiven, tako da daje prednost določenim subjektom na trgu ali določeni gospodarski panogi;
  • ukrep vpliva ali bi lahko vplival na trgovino in konkurenco med državami članicami Evropske unije.

Kdaj lahko dodelimo državno pomoč?

Pred dodelitvijo državne pomoči moramo opraviti presojo, ali so izpolnjena merila za dodelitev pomoči. Javni organ, ki namerava dodeliti javnofinančno pomoč določenim ponudnikom blaga ali storitev na trgu oziroma dvomi, da taka pomoč predstavlja državno pomoč, mora načrtovani ukrep pred njegovo izvedbo priglasiti ministrstvu, pristojnemu za obravnavo, ocenjevanje in spremljanje državnih pomoči, to je Ministrstvo za finance, razen za pomoči v kmetijstvu, ribištvu ter deloma v gozdarstvu in na podeželju, za katere je pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Če pristojno ministrstvo ali Evropska komisija, kadar gre za večje primere, oceni, da je načrtovani ukrep skladen s pravili o državni pomoči, ga odobri in šele nato ga lahko javni organ začne izvajati.

Kdor koli, pravna ali fizična oseba, lahko Evropski komisiji prijavi sum nedovoljene državne pomoči in Komisija se odloči, ali bo zadevo preverila.

Graf prikazuje obseg dodeljenih državnih pomoči v obdobju desetih let. Izpostavljeno je leto 2020, ki je bilo zaznamovano s pandemijo covid-19 in ukrepi za reševanje posledic le-te. Ta izredna situacija se odraža tudi na obsegu dodeljenih državnih pomoči. V letu 2020 je bilo v Sloveniji izplačanih 1.766,69 milijonov evrov državnih pomoči, od tega kar 1.265 milijonov evrov za odpravo posledic covid-19. V grafu se kaže izrazito povečanje obsega dodeljenih državnih pomoči tudi za blažitev finančne krize v letih od 2011 do 2014. Delež državnih pomoči je bil najvišji v letu 2013, ko je bilo za ukrepe namenjeno dobro desetino BDP. Zmanjševanje državnih pomoči po letu 2015 je, poleg ukinitve kriznih pomoči, posledica zlasti manjšega obsega pomoči za kmetijstvo in pomoči za reševanje in prestrukturiranje, ki so bile v večjem obsegu zadnjič izplačane v letu 2015.

Vsebina arhivskih spletnih strani v zvezi z državnimi pomočmi je še vedno dostopna na arhivskih spletnih straneh Ministrstva za finance in Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano.