Skoči na vsebino

NOVICA

Vlada določila besedilo predloga zakona o poroštvih Republike Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v euroobmočju

Ljubljana, 1. julij 2010 – Vlada Republike Slovenije je na današnji redni sejidoločila besedilo predloga zakona o poroštvih Republike Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v euroobmočju.

Cilj predloga zakona je sodelovanje RS pri vzpostavitvi posebnega mehanizma za zagotavljanje finančne stabilnosti v euroobmočju skupaj z drugimi državami članicami euroobmočja, v skladu z zavezo predsednikov držav oziroma vlad na zasedanju držav članic območja eura 7. maja 2010. Sedanja institucionalna ureditev EU namreč ne zagotavlja učinkovitega mehanizma za morebitno finančno pomoč državam območja eura, če katera izmed njih ne bi mogla pridobiti zadostnih finančnih sredstev na trgu.


Na izrednem zasedanju Sveta EU (ECOFIN) 10. maja 2010 je bilo dogovorjeno, da bodo države članice območja eura ustanovile posebno družbo, ki bo lahko najemala kredite oziroma izdajala dolžniške vrednostne papirje z namenom zagotavljanja finančne pomoči v obliki posojil državi članici območja eura s poroštvom drugih držav članic območja eura.


Zakon ureja kapitalsko udeležbo RS v družbi, v kateri bo vsaka država članica območja eura imela kapitalski delež, ki je enak njenemu deležu v kapitalu ECB (pri čemer se pri izračunu upoštevajo zgolj države območja eura – vključno z Grčijo). Kapitalski delež RS v družbi znaša 0,4711 %, kolikor znaša delež RS v kapitalu Evropske centralne banke. Družba bo ustanovljena z ustanovnim kapitalom v višini 31.000 EUR, kar pomeni, da bo RS ob pridobitvi njenega deleža prispevala 146 EUR, ter možnostjo povečanja kapitala do 30 milijonov EUR, kar pomeni udeležbo RS v višini do 141.335 EUR.


Družba bo zaradi zagotavljanja finančne stabilnosti v euroobmočju najemala kredite, izdajala dolžniške vrednostne papirje in sklepala druge posle s poroštvom držav članic euroobmočja v skupni višini do 440 milijard EUR. Vsaka država članica euroobmočja bo izdala poroštva za navedene instrumente financiranja v skupnem obsegu do svojega deleža, izračunanega skladno z deležem v kapitalu Evropske centralne banke, kar v primeru RS pomeni poroštva v obsegu do 2,073 milijarde EUR. Država članica v posamezni obveznosti družbe, za katero je dala poroštvo, jamči do višine njenega deleža in povečanega za 20 %. Ne glede na navedeno, pa skupni obseg poroštev RS ne more preseči 0,4711 odstotka od celotnega zneska poroštev držav članic območja eura v predmetnem mehanizmu, kar v primeru RS znaša do 2,073 milijarde EUR.


Države članice območja eura in družba bodo sklenile sporazum (EFSF Framework Agreement), v katerem so določeni pogoji, na podlagi katerih lahko družba daje posojila državam članicam območja eura v finančnih težavah, pogoji glede financiranja teh posojil z izdajami dolžniških vrednostnih papirjev, najemanjem kreditov oziroma sklepanjem poslov ter pogoji, pod katerimi države članice območja eura izdajajo poroštva za dolžniške vrednostne papirje, kredite in druge sklenjene posle, ki jih izdaja, najema oziroma sklepa družba.


Republika Slovenija daje poroštva za:
-           za vse najete kredite, izdane dolžniške vrednostne papirje in druge sklenjene posle (v  nadaljevanju: instrumenti financiranja) v okviru programa financiranja, za namen dajanja posojil državam članicam euroobmočja v finančnih težavah. V tem primeru, bo Vlada RS izdala poroštvo za program financiranja, ki vsebuje pogoje instrumentov financiranja (predvideni čas izdaje, ročnost, obrestna mera, valuta) za pridobitev sredstev, ki jih družba nameni za dajanje posojil državam članicam euroobmočja v finančnih težavah. Izdaja poroštev za vsakokratni program financiranja pomeni izdajo poroštva za vse instrumente financiranja, ki so bili sprejeti v okviru in pod pogoji iz tega programa financiranja. Program financiranja soglasno sprejmejo države dajalke poroštva. Odločitev o posameznih izdajah poroštev za instrumente financiranja znotraj programa financiranja pa soglasno sprejmejo države dajalke poroštev z 2/3 večino (glasovi držav članic ki so skupaj izdale za 2/3 poroštev). Pogoji, določeni v vsakokratnem programu financiranja, bodo primerljivi s pogoji določeni v posojilni pogodbi (ki jo z državo članico v finančnih težavah sklene družbe), oziroma predvidenimi izplačili posameznih obrokov v okviru posojilne pogodbe glede na takratne tržne razmere;


-           za posamezne instrumente financiranja izven programa financiranja, za namen dajanja posojil državam članicam euroobmočja v finančnih težavah. Takšne posamezne izdaje bo družba opravljala zgolj izjemoma, če bi na finančnem trgu nastala nepredvidljiva situacija in posledično ne bi bilo mogoče zagotoviti vira za posojilo državi članici v okviru planiranih izdaj dolžniških vrednostnih papirjev, najemanja kreditov oziroma predvidenih poslov iz programa financiranja;


-           za finančne posle, povezane z instrumenti financiranja in pridobitvijo ter ohranitvijo njihove visoke bonitetne ocene. Ti posli niso namenjeni financiranju posojila, ki ga družba da državi članici v finančnih težavah. Namen tega poroštva je omogočiti družbi, da bo lahko zaradi narave finančnih operacij in upravljanja s tveganji, ki jih bo morala izvajati družba, sklepala tudi takšne posle. Družba bo namreč upravljala s precejšnjimi denarnimi sredstvi, ki zahtevajo raznovrstne finančne operacije tako v smislu zavarovanja pred izpostavljenimi tveganji (tečajno tveganje, tveganje obrestne mere itd.) kot tudi v smislu učinkovitega upravljanja s sredstvi. Odločitev o izdaji poroštev za navedene posle soglasno sprejmejo države dajalke poroštva.


Zaradi prvovrstnega zavarovanja, ki ga predstavlja državno poroštvo držav članic območja eura, se predvideva, da bo družba na finančnih trgih pridobila sredstva po ugodnih obrestnih merah, ki jih bo kot posojil dala državi članici območja eura v finančnih težavah. Država članica, ki bo prejela posojilo od družbe, se bo hkrati zavezala k izpolnjevanju strogega programa ekonomskih politik, prilagojenega za vsak posamičen primer.


Poglavitna rešitev predlaganega zakona je zagotovitev pravne podlage za uresničevanje pravic in obveznosti RS v družbi ter pravne podlage za izdajo poroštva RS za navedene obveznosti družbe v okviru, določenem v predlogu zakona.

Po uveljavitvi zakona, bo MF v sprejetje vladi predlagal sklep, ki bo MF nalagal obveznost priprave kvartalnih analiz o tveganosti poroštev, izdanih po predmetnem zakonu.


Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, naj predlog zakona obravnava po nujnem postopku, saj dogajanje na trgu javnofinančnega financiranja zahteva hiter odziv držav članic območja evra, česar ni mogoče zagotoviti v okviru rednega zakonodajnega postopka. Nepravočasni odziv ali nesodelovanje države članice območja evra v posebnem finančnem mehanizmu bi lahko privedlo do težko popravljivih posledic za stabilnost skupne valute ter delovanje trga državnih obveznic, kar bi utegnilo omejiti delovanje in bi privedlo do težko popravljivih posledic za države članice, tudi za Republiko Slovenijo.

 

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI