Skoči na vsebino

NOVICA

14. 6. 2017

Ministrica Vraničar Ermanova na zasedanje finančnih ministrov EU

Ljubljana, 14. junij 2017 – Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman se bo v četrtek in petek v Luksemburgu udeležila zasedanja finančnih ministrov EU in evroskupine. Med drugim bodo poskusili doseči dogovor o predlogu izenačitve davčne obravnave elektronskih in tiskanih publikacij, obravnavali bodo priporočila državam članicam, ki jih je objavila Evropska komisija, predvideno pa je tudi nadaljevanje razprave o Grčiji.

Finančni ministri EU imajo na dnevnem redu med drugim sledeče teme:

 

1. Izenačitev davčne obravnave elektronskih in tiskanih publikacij: Ministri bodo poskusili doseči politični dogovor o predlogu sprememb direktive o DDV, v skladu s katerim bi lahko države članice stopnje DDV za elektronske publikacije izenačile z nižjimi stopnjami DDV za publikacije na fizičnih nosilcih. Države, ki so na dan 1. januarja 2017 za tiskane publikacije uporabljale super znižane stopnje DDV oz. nižje od pet odstotkov (nekaj članic je to možnost dobilo med pristopnimi pogajanji), jih bodo lahko tudi za elektronske. Slovenija se strinja s predlogom za izenačitev davčnih stopenj za tiskane in elektronske publikacije, ne pa za splošno možnost držav za uporabo superznižanih stopenj, zato lahko podpre kompromisni predlog.

 

2. Splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti: Ministri bodo poskusili doseči tudi politični dogovor o predlogu sprememb direktive o DDV, ki bi omogočil začasno uporabo splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za domače dobave blaga in storitev nad pragom 10.000 evrov. Slovenija podpira boj proti davčnim goljufijam, vendar meni, da bi bilo treba ta problem nasloviti v okviru dokončne ureditve sistema DDV, zato tega predloga ne more podpreti. Omenjeni mehanizem bi namreč prinesel dodatne administrativne stroške, skrbita pa nas tudi možnost pojava novih davčnih goljufij in tveganje selitve davčnih goljufij v države, ki tega mehanizma ne bi uvedle.

 

3. Ministri bodo obravnavali priporočila državam članicam, ki jih je konec maja objavila Evropska komisija. Priporočila za Slovenijo se nanašajo na fiskalno politiko, politiko zaposlovanja in izboljšanje pogojev financiranja. Slovenija pozdravlja, da komisija pripoznava dosedanje napore vlade, ki so usmerjeni predvsem na kratek rok, in se še bolj osredotoča na ključne izzive države. Strinjamo se s priporočilom komisije, da je tudi na daljši rok potrebno nadaljevati postopno konsolidacijo javnih financ, pri čemer cenimo namero komisije, da bo uporabila dovoljeno prosto presojo pri oceni ciklične pozicije Slovenije. V tej luči bo Slovenija nadaljevala pogovore s komisijo glede ustreznosti zahtevanih naporov za doseganja srednjeročnega fiskalnega cilja. Ne glede na to pa se zavedamo, da je za ustrezno nadaljevanje javnofinančne konsolidacije potrebno, da se že za leto 2018 sprejmejo dodatni ukrepi z namenom ustreznega omejevanja javnofinančnih izdatkov in strukturne reforme, ki bi imele pozitivne dolgoročne učinke.

 

4. Ministri bodo poskušali doseči tudi dogovor o delu predlaganega zakonodajnega paketa za znižanje tveganj v bančnem sektorju, ki naj bi prispeval k dokončanju programa regulativnih reform finančnega sistema, med drugim glede prehodnega obdobja za ublažitev učinka uvedbe mednarodnega standarda računovodskega poročanja MSRP 9 na lastna sredstva kreditnih institucij ter glede dopolnitev direktive o sanaciji in reševanju bank v zvezi z razvrstitvijo nezavarovanih dolžniških instrumentov v primeru nesolventnosti. Slovenija te predloge lahko podpre kot osnovo za pričetek pogajanj z Evropskim parlamentom, glede preostalega dela paketa pa podpira nadaljevanje dela delovne skupine s ciljem priprave sprejemljivega kompromisnega predloga.

 

5. Ministri bodo izmenjali mnenja o poročilu podskupine odbora za finančne storitve, ki se nanaša na možne ukrepe za zmanjšanje obsega slabih posojil v bankah. Slovenija, ki je z ustanovitvijo Družbe za upravljanje terjatev bank pomembno prispevala k znižanju slabih posojil v bančnem sektorju, podpira prizadevanja pri pripravi smernic za politiko razreševanja visokih deležev slabih posojil.

 

Glavna točka dnevnega reda zasedanja finančnih ministrov območja evra pa bo Grčija. Znova bodo poskusili doseči dogovor o zaključku drugega pregleda izvajanja tretjega programa finančne pomoči, ki bo podlaga za izplačilo nove tranše pomoči, pričakovati pa je tudi nadaljevanje razprave o vzdržnosti grškega dolga.

 

Slovenija bo ob pozitivnem stališču institucij glede izvajanja tretjega programa pomoči Grčiji in izpolnjevanja ciljev drugega pregleda podprla izplačilo naslednje tranše posojila Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM). Podpiramo tudi predloge ukrepov, ki bodo okrepili vzdržnost grškega dolga. V razpravah glede morebitnega prestrukturiranja grškega dolga si Slovenija sicer prizadeva za bolj enakomerno izpostavljenost držav in znižanje izpostavljenosti naše države.

 

Poleg Grčije sta na dnevnem redu med drugim še osnutek delovnega programa evroskupine za drugo polovico letošnjega leta in nadaljevanje tematske razprave o rasti in delovnih mestih s poudarkom na kakovosti javnih financ in pregledu izdatkov.

 

Ministrica se bo pred zasedanjem evroskupine udeležila tudi rednega letnegaz asedanja sveta guvernerjev ESM. 

  

Služba za odnose z javnostmi