Skoči na vsebino

NOVICA

8. 6. 2017

Sprejeto na 138. seji vlade

Ljubljana, 8. junij 2017 – Poleg tega, da je vlada na današnji seji kot skupščina SDH odločala o prodaji NLB, se je s področja dela ministrstva za finance seznanila tudi s četrtim poročilom o delu medresorske delovne skupine za prestrukturiranje in razdolževanje podjetij ter s četrtletnim poročilom SDH o upravljanju kapitalskih naložb. Odgovorila je na poslanski vprašanji v zvezi z napovedjo sprememb pavšalne obdavčitve in v zvezi s slabšanjem strukturnega fiskalnega položaja. Sprejela je pojasnila glede razlogov za izpodbijanje revizijskih razkritij v osnutku revizijskega poročila o predlogu zaključnega računa proračuna ter predlog stališča glede kliringa. Sklenila je še o vplačilu sredstev v Skrbniški sklad za ekonomsko odpornost.

Vlada seznanjena s četrtletnim poročilom glede prestrukturiranja in razdolževanja podjetij

Delovna skupina je v drugi polovici lanskega leta in začetku letošnjega leta delovala predvsem kot delovno telo za tekočo izmenjavo informacij glede poteka prestrukturiranj in razdolževanj ter hitrejše reševanje morebitnih težav v okviru pristojnosti sodelujočih institucij. Seznanili so se z informacijo Banke Slovenije o premikih glede procesov prestrukturiranj in razdolževanj na podlagi spremljanj 30 največjih ključnih sporazumov o prestrukturiranju.

 

Člani so se informirali tudi glede aktivnosti, povezanih z navedenimi temami na ravni EU. Na ravni območja evra se problem še vedno relativno visokega deleža slabih terjatev intenzivno izpostavlja v okviru ECB. Iz tega razloga je ECB izdala smernice bankam v zvezi s slabimi posojili, s katerimi so se seznanili tudi člani delovne skupine. Svetovna banka pa je v sodelovanju z Banko Slovenije s sredstvi tehnične pomoči Evropske komisije pripravila priročnik za upravljanje in reševanje nedonosnih terjatev za mikro, majhna in srednje velika podjetja.

 

Delovna skupina se je seznanila tudi z izvajanjem zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah. Obravnavala je informaciji ministrstva za pravosodje glede insolvenčnih postopkov, in sicer na stanje ob polletju 2016 in konec leta 2016. Prav tako je obravnavala informaciji Družbe za upravljanje terjatev bank in Slovenskega državnega holdinga glede procesov prestrukturiranj ter ministrstva za finance o rezultatih dodeljenih državnih pomoči finančnega ministrstva.

 

Delovna skupina o svojem delu in doseženih rezultatih vladi poroča enkrat letno, in sicer v skladu z danes sprejetim sklepom do konca januarja za preteklo leto.

 

Vlada seznanjena s poročilom o upravljanju kapitalskih naložb

Vlada se je na današnji redni seji seznanila s četrtletnim poročilom Slovenskega državnega holdinga o upravljanju kapitalskih naložb za obdobje od 1. januar so 31. marec 2017. Zakon o Slovenskem državnem holdingu določa, da mora Slovenski državni holding o upravljanju s kapitalskimi naložbami četrtletno poročati vladi. Poročilo je poslano v vednost tudi komisiji državnega zbora za nadzor javnih financ.

 

Iz četrtletnega poročila je razvidno, da je bil na področju pridobivanja deležev oziroma delnic v mesecu februarju izveden nakup 63.183 delnic Petrola, kar predstavlja 3,03 % delež Republike Slovenije v družbi. Republika Slovenija je na podlagi dedovanja pridobila tudi štiri delnice M1 z oznako MR1R. 

 

Na področju odsvojitev kapitalskih naložb in naložb v postopku prodaje, ki so v imetništvu SDH oziroma Republike Slovenije sta SDH in KAD na podlagi sklenjene sodne poravnave z večinskim lastnikom družbe Casino Portorož podpisala dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij, v katerem se ureja plačilo zaradi prevzema upravljanja družbe in pogoje prodaje v primeru spremembe zakona o igrah na srečo. SDH je bil v poročevalnem obdobju v postopku prodaje 19,23 % deleža v družbi KDD, rok za veljavnost ponudbe je bil 24. april 2017.

 

Iz poročila izhaja, da je kljub prekinitvam v postopku prodaje deleža v družbi CIMOS kupec TCH marca 2017 DUTB in SDH obvestil, da želi nadaljevati s pogajanji o zaključku prodajnega postopka. Kupec in prodajalci so uskladili besedilo aneksa h kupoprodajni pogodbi, s katerim so podaljšali rok za izpolnitev posameznih odložnih pogojev in določili končni rok zaključka transakcije oziroma prodaje. V času poročevalnega obdobja so tako kupec kot prodajalci izvajali vse aktivnosti, da se odložni pogoji čim prej izpolnijo.

 

V poročilu SDH je zapisano tudi, da je SDH z družbo Petrol podpisala Pogodbo o menjavi deleža v družbah Geoplin in Plinhold kot bodočo novoustanovljeno družbo, katere naloga bo upravljanje z družbo Plinovodi. Pred tem je potrebno pridobiti soglasje Evropske komisije, direktorata za konkurenčnost (EC-DGCom) k nameravani koncentraciji družbe Petrol in družbe Geoplin. 23. decembra 2016 je bil podpisan Sporazum med SDH in KAD o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi s prodajo in menjavo poslovnega deleža v družbah Geoplin in Plinhold. AVK je že septembra izdala odločbo o dopustnosti združitve. EC-DGCom pa je to odločbo o dopustni združitvi izdala 10. marca 2017. 

 

SDH v četrtletnem poročilu navaja, da se prodaja NLB nadaljuje skladno z zastavljenim ciljem, da se postopek zaključi v skladu z zavezami, danimi Evropski komisiji. V začetku februarja je bila izbrana svetovalna družba PricewaterhouseCoopers iz Londona, ki bo opravila oceno vrednosti banke. V mesecu marcu pa sta bili opravljeni dve predstavitvi, t.i. roadshowa v Londonu in New Yorku.

 

Iz poročila izhaja, da sta družbi Eco-Investment in Eko-Invest SVK glede Palome 26. januarja 2017 objavili prevzemno ponudbo, ki jo je SDH sprejel in prejel kupnino v višini 9.664.128 EUR. Glede Uniorja poročilo navaja, da je SDH skupaj z Zavarovalnico Triglav in Alpin Invest podpisal sporazum o skupni prodaji, ki predstavlja začetek aktivnosti za prodajo družbe. V teku je izbor finančnega svetovalca.

 

Vlada odgovorila na vprašanje glede sprememb pavšalne obdavčitve

Vlada je odgovorila na poslansko vprašanje Andreja Širclja v zvezi z napovedjo sprememb pavšalne obdavčitve. Poslanca je zanimalo, kakšne zlorabe pavšalnega načina obdavčitve so bile ugotovljene, katere vsebinske spremembe tega načina obdavčitve bodo predlagane in kdaj se predvideva, da bo spremembe pavšalnega načina obdavčitve obravnavala vlada.

 

Vlada pojasnjuje, da je bil sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, povsem prenovljen z novelo zakona o dohodnini v letu 2012 in se je prvič uporabil za davčno leto 2013. Istočasno je bil sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov na novo uveden za pravne osebe, in sicer z novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Cilj je bil doseči dodatno administrativno razbremenitev malih poslovnih subjektov pri izpolnjevanju njihovih davčnih obveznosti ter povečanje njihove pravne varnosti v povezavi z večjo gotovostjo glede ugotavljanja davčne osnove. Način ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov naj bi bil dostopen širšemu krogu davčnih zavezancev, odstotek normiranih odhodkov pa določen občutno višje, zaradi česar naj bi bil sistem ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov poslovno bolj sprejemljiv.

 

Analiza sistema normiranih odhodkov v okviru davka od dohodkov pravnih oseb in dohodnine in zaznave nadzornih organov kažejo, da nameni in cilji nadgradnje sistema normiranih odhodkov za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in uvedba sistema normiranih odhodkov za pravne osebe, niso povsem doseženi ter da se sistem v veliki meri tudi zlorablja. Pokazalo se je, da:

-          je za zavezanca za odločitev za vstop v sistem normiranih odhodkov ključen njegov celokupen položaj in ne samo nižji stroški administriranja oziroma nižja davčna obveznost;

-          je sistem nesorazmerno ugodnejši predvsem za zavezance, ki opravljajo določene storitvene dejavnosti (nizki dejanski odhodki in manj zahtevno ter potrebno vodenje poslovnih knjig);

-          je sistem za zavezance za dohodnino z majhnim obsegom poslovanja, ki jim predstavlja  opravljanje dejavnosti edini vir dohodka, relativno manj ugoden kot za zavezance z višjimi dohodki iz dejavnosti oziroma še z drugimi dohodki, ki se štejejo v sintetično obdavčitev;

-          sistem predstavlja eno izmed pomembnih spodbud za obsežen pojav nezakonitih praks na trgu dela (pravno formalno opravljanje dela preko samostojnega statusa, čeprav so prisotni vsi elementi delovnega razmerja);

-          sistem spodbuja prikrivanje prihodkov, verižno ustanavljanje podjetij preko različnih statusnih oblik oziroma drobitev opravljanja gospodarske dejavnosti preko več podjetij v lasti povezanih oseb in tudi namensko ustanavljanje podjetja za dosego davčno ugodne obravnave višjih prihodkov, in sicer vse s ciljem izpolnjevanja pogojev za vstop oziroma obstanek v sistemu normiranih odhodkov oziroma dosego ugodnejše davčne obravnave.

 

Na tej podlagi so načrtovane spremembe sistema normiranih odhodkov, ki bodo šle v smeri večje učinkovitosti sistema z vidika administrativne poenostavitve za vse male poslovne subjekte ob vzpostavitvi čim bolj enakih pogojev za vstop v sistem ne glede na razlike med posameznimi zavezanci (osebni položaj, dohodkovni položaj) in večje pravičnosti obdavčitve oziroma zajezitve zlorab. Spremembe sistema še niso pripravljene oziroma usklajene v tej meri, da bi bile lahko v tem trenutku natančno predstavljene. Predlagane bodo spremembe tistih elementov sistema, s katerimi se bo naslovilo zgoraj navedene cilje oziroma zgoraj navedene zaznane pomanjkljivosti veljavnega sistema.

 

Vlada odgovorila na vprašanje glede strukturnega fiskalnega položaja

Vlada v odgovoru na poslansko vprašanje v zvezi s slabšanjem strukturnega fiskalnega položaja pojasnjuje, da vztraja na začrtani poti, da bo strukturni saldo sektorja država uravnotežen konec leta 2020, ko dosežemo naš srednjeročni fiskalni cilj (MTO). V času konvergence Zakon o fiskalnem pravilu s številko ne predpisuje hitrosti prilagajanja in niti formule za izračun zgornje meje izdatkov. Ciklična pozicija slovenskega gospodarstva pa po oceni vlade ni tako ugodna, kot ocenjujejo izračuni Evropske komisije, pregrevanja namreč ne potrjujejo niti izračuni domačih institucij, niti izračuni drugih mednarodnih inštitucij (IMF in OECD). Slovenija na srednji rok izpolnjuje zahteve, saj dosega zahtevan povprečni fiskalni napor (nad 0,25 % BDP) v letih 2016-2019, v prehodnem obdobju izpolnjuje pravilo dolga. Saldo sektorja država se bo v 2017 znižal na -0,8 % BDP, ciljni primanjkljaj sektorja država se tako za leto 2018 znižuje na 0,2 % BDP, v letih 2019 in 2020 pa bo Slovenija beležila že presežek v višini 0,2 oziroma 0,4 % BDP. Dolg države v letu 2016 se je znižal na 79,7 % BDP. Načrtuje se, da se bo v programskem obdobju do leta 2020 dolg znižal na raven 67,5 % BDP.

 

Po oceni Evropske komisije iz zimske napovedi (ključna za Oceno osnutka proračunskega načrta) se strukturni saldo javnih financ Slovenije v letih 2016, 2017 in 2018 poslabšuje. Ob spomladanski napovedi, pa je Evropska komisije ocenila izboljšanje strukturnega salda za leto 2016. Se pa ocene ministrstva za finance in Evropske komisije še naprej razlikujejo predvsem glede razumevanja položaja slovenskega gospodarstva v gospodarskem ciklu, kar ima pomembne posledice za ocenjevanje fiskalne politike.

 

Različni pogledi glede položaja Slovenije v gospodarskem ciklu, pa tudi glede obsega in možnih učinkov ukrepov ekonomske politike (predvsem na področju plač, pokojnin in drugih elementov javnih izdatkov), vodijo do razhajanj glede potrebne hitrosti fiskalne konsolidacije, ki jo v svojih ocenah izpostavlja EK, in tiste, ki jo je vlada predvidela v Programu stabilnosti. Medtem ko je Slovenija javnofinančni primanjkljaj lani znižala bolj, kot je bilo pričakovano, saj se je znižal za 1,1 odstotne točke na 1,8 % BDP (in ne zgolj za 0,7 odstotne točke na zahtevanih 2,2 % BDP), je EK ocenila, da je fiskalni napor znašal 0,3 o.t., kar je nižje kot je bilo prikazano v Programu stabilnosti. Glede leta 2017 EK ocenjuje, da bo primanjkljaj znašal 1,4 % BDP, Program stabilnosti pa predvideva 0,8 % BDP. Ne glede na oceno EK, da se bo v letu 2017 nominalni primanjkljaj (znova nekoliko) znižal, se bo zaradi napovedi o pregrevanju slovenskega gospodarstva po ocenah Evropske komisije strukturni primanjkljaj spet poslabšal.

 

Vlada opozarja, da je ocena strukturnega primanjkljaja Evropske komisije tako ob zimski kot pomladanski napovedi temeljila na predpostavki, da v naslednjih dveh letih ne bodo sprejeti nikakršni dodatni ukrepi za doseganje ciljnih saldov sektorja država. Zato je vlada vnaprejšnjo oceno Evropske komisije vzela kot napotek, da moramo s strukturnimi spremembami za kratkoročno in dolgoročno obvladovanje javnih financ nadaljevati tako v zdravstvu, pokojninskem sistemu, sistemu plač javnih uslužbencev in na drugih področjih.

 

Slovenija je v svojih dokumentih (ob drugačni oceni proizvodne vrzeli) v teh letih ocenila izboljšanje strukturnega salda in si začrtala pot fiskalne konsolidacije, skladno z zahtevami Evropske komisije. Slovenija na začrtani poti ob uporabi slovenskih predpostavk, skladno s pravili Pakta stabilnosti in rasti, preide iz tveganj »znatnega odklona« v območje »delne skladnosti«.

 

Tudi s priporočili, ki jih je 22. maja 2017 objavila Evropska komisija, ugotavljamo, da je prepoznala dosedanje napore vlade, usmerjene predvsem na kratek rok. Z Evropsko komisijo se vlada strinja, da je tudi na daljši rok potrebno nadaljevati konsolidacijo javnih financ, a postopoma. Pri tem namerava Evropska komisija glede na ciklični položaj ekonomije v Sloveniji uporabiti dovoljeno prosto presojo, kar pomeni potrditev ustreznih naporov Slovenije o neustreznosti ocene Evropske komisije o ciklični poziciji Slovenije. Trenutno je gospodarska rast pozitivna, a krhka, zato je ne smemo zadušiti s prevelikim rezom v izdatke, hkrati pa tudi ne dovoliti prehitre rasti odhodkov. Pomembno je, da se ob boljši makroekonomski situaciji omeji hitro rast in prilagodi strukturo izdatkov na način, da je rast izdatkov nižja od rasti prihodkov, upoštevajoč vpliv trenutnega gospodarskega cikla. V tej luči bomo skupaj s Evropsko komisijo nadaljevali pogovore glede ustreznosti zahtevanih naporov do doseganja srednjeročnega cilja. Ne glede na pripoznana tveganja pa bo za ustrezno nadaljevanje javno finančne konsolidacije skladno s cilji iz letošnjega Programa stabilnosti nedvomno že v letu 2018 potrebno začeti z dolgoročno začrtanimi ukrepi vlade povezanimi z demografskimi tveganji.

 

Pooblastilo vlade za zastopanje v postopku revizije zaključnega računa proračuna 2016

Računsko sodišče je na podlagi sklepa o izvedbi revizije izvedlo revizijo predloga zaključnega računa proračuna za leto 2016 in pripravilo osnutek revizijskega poročila. Z namenom odprave morebitnih nesoglasij je računsko sodišče sklicalo razčiščevalni sestanek za splošni del zaključnega računa, na katerem lahko zastopniki vlade izpodbijajo revizijska razkritja iz navedenega osnutka revizijskega poročila.

 

V delu, ki se nanaša na splošni del zaključnega računa, je računsko sodišče pozvalo vlado in ministrstvo za finance, da navedeta razloge za izpodbijanje revizijskega razkritja iz osnutka revizijskega poročila oziroma podata dodatna pojasnila. Računsko sodišče je posamezne revidirance pozvalo tudi k pojasnilu in navedbi svojih razlogov za izpodbijanje v delu, ki se nanaša na pravilnost izvršitve proračuna.

 

Očitane nepravilnosti se nanašajo na področji v pristojnosti ministrstva za javno upravo in ministrstva za okolje in prostor, zato je vlada za zastopanje na razčiščevalnem sestanku poleg državne sekretarke ministrstva za finance pooblastila še predstavnici z ministrstva za javno upravo in ministrstva za okolje in prostor.

 

Vlada podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta glede kliringa  

Vlada je na današnji redni seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, kar zadeva obveznost kliringa, uvedbo mirovanja obveznosti kliringa, zahteve glede poročanja, tehnike zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracijo in nadzor repozitorijev sklenjenih poslov in zahteve za repozitorije sklenjenih poslov - 8890/17. Republika Slovenija predlog uredbe podpira.

 

Predlog uredbe znatno ne spreminja lastnosti temeljih zahtev Uredbe 648/2012/EU, ki so bistvenega pomena za zagotavljanje preglednosti in zmanjševanje sistemskih tveganj na trgu izvedenih finančnih instrumentov ter so deležne splošne podpore organov in udeležencev na trgu. Predlog uredbe spreminja posamezna področja s ciljem, da se odpravijo nesorazmerni stroški in obremenitve za nekatere – zlasti nefinančne – nasprotne stranke pri izvedenih finančnih instrumentih in poenostavijo pravila, ne da bi pri tem ogrozili cilje zakonodaje.

 

Vlada sklenila, da Slovenija vplača v Skrbniški sklad za ekonomsko odpornost 

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sklenila, da Republika Slovenija vplača 500.000 EUR v Skrbniški sklad za ekonomsko odpornost v dveh obrokih, in sicer 250.000 EUR v letu 2019 in 250.000 EUR v letu 2020. 

 

Evropska investicijska banka (EIB) večino poslov, to je kar 90%, opravi v članicah EU. EIB s financiranjem zunaj EU podpira zunanje politike unije. Banka je dejavna v predpristopnicah, sredozemskih državah, vzhodni Evropi, Južnem Kavkazu, Rusiji, Aziji,  Latinski Ameriki ter Južni Afriki.

 

Zaradi begunske krize, ki je posebej prizadela države južnega sosedstva ter države Zahodnega Balkana, je Evropski svet je 18. marca 2016 pozval EIB, da naj predstavi »posebno pobudo za hitro mobilizacijo dodatnega financiranja v podporo trajnostni rasti, osnovni infrastrukturi in socialni koheziji v južnem sosedstvu in državah Zahodnega Balkana«. EIB se je odzvala s Pobudo za ekonomsko odpornost južnega sosedstva in Zahodnega Balkana (Economic Resilience Initiative - ERI). Regijama bo banka poleg že predvidenih 7,5 mrd EUR do 2020 namenila dodatnih 6 mrd EUR, s čimer bo EIB podprla za dodatnih 15 mrd EUR investicij. EIB bo podprla investicije v javno infrastrukturo in zasebni sektor. Investicije v javno infrastrukturo so ključne za ekonomsko prilagodljivost, vendar prizadetim državam primanjkuje sredstev za naložbe, prav tako so države omejene pri zadolževanju. Z mešanjem donacij in posojil se zmanjšujejo stroški investitorjev hkrati pa se omogoča fiskalna vzdržnost držav. V regiji so prav tako omejene administrativne in tehnične zmogljivosti kar še nadalje zavira investicije. Zato je še toliko bolj pomembna pomoč pri identifikaciji, pripravi in izvedbi projektov. Prav tako je povečano posojilno aktivnost EIB potrebno dopolniti s tehnično pomočjo in podpreti s subvencijami obrestnih mer ter donacijami za investicije. Po oceni EIB je potrebno za izvedbo pobude zagotoviti 730 mio EUR nepovratnih sredstev.

 

Z namenom zbiranja nepovratnih sredstev je svet direktorjev EIB decembra 2016 podprl vzpostavitev Skrbniškega sklada za ekonomsko odpornost (Economic Resilience Initiative Trust Fund – ERITF). Donacije držav članic bodo klasificirane kot sredstva za izvajanje uradne razvojne pomoči skladno z merili Odbora za razvojno pomoč Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).

 

Glede na to, da bo EIB z izvedbo pobude reševala vzroke migracij v samih državah izvora, da je Zahodni Balkan kot prejemnik pomoči ena izmed prioritet Republike Slovenije ter da bi z vplačilom v ERITF prispevali k izpolnjevanju zavez Republike Slovenije, ki terjajo povečanje uradne razvojne pomoči, se je vlada odločila za vplačilo v Skrbniški sklad za ekonomsko odpornost v višini 500.000 EUR in sicer 250.000 EUR v letu 2019 in 250.000 EUR v letu 2020.

 

Služba za odnose z javnostmi