Skoči na vsebino

NOVICA

12. 6. 2017

Ministrica Vraničar Erman z gospodarstveniki o davčnem okolju v Sloveniji

Brdo, 12. junij 2017 – Ministrica Mateja Vraničar Erman se je danes v okviru posveta predsednika vlade z gospodarstveniki pogovarjala o davčnem okolju v Sloveniji ter o odpravi njegovih nekonkurenčnih elementov. Sogovorniki so se strinjali, da si je treba prizadevati za privabljanje kapitala in privabljanje oziroma zadržanje kadrov, ki podjetjem zagotavljajo višjo dodano vrednost.

Na podlagi posvetovanja ministrstva za finance z gospodarstvom so bili v letu 2016 sprejeti ukrepi, katerih glavni cilj je bila davčna razbremenitev visoko strokovnih razvojnih kadrov. O izzivih, ki so na področju odpravljanja nekonkurenčnih elementov davčnega okolja še pred nami, se je ministrica danes na Brdu v okviru posveta predsednika vlade pogovarjala z gospodarstveniki.

 

Ministrica je gospodarstvenikom pojasnila, da so spremembe v tem trenutku še vedno možne le v okvirih, ki zagotavljajo stabilnost javnih financ. Davčne razbremenitve bodo po besedah ministrice mogoče takoj, ko bomo konsolidirali javne finance. Ministrica je glede tega sicer optimistična, saj je Slovenija dolg države po njegovi najvišji doseženi vrednosti v letu 2015, tega konec leta 2016 znižala na 79,7% BDP, za konec letošnjega leta pa je ocenjen na 77 % BDP. Občutno se znižuje tudi strošek obresti državnega proračuna. V obdobju 2014 do 2018 se strošek obresti državnega proračuna znižuje z 1.083 mio EUR na 870 mio EUR, kar je za 20 %. V odstotku BDP se strošek obresti državnega proračuna znižuje iz 2,9 % BDP v 2014 na 1,9 % BDP v letu 2018. izhodišče pri oblikovanju ukrepov imeli sogovorniki v mislih tudi, da si je treba prizadevati za privabljanje kapitala in privabljanje ali zadržanje kadrov, ki podjetjem zagotavljajo doseganje višje dodane vrednosti.

 

Skupina gospodarstvenikov si je skupaj z ministrico zastavila tri kratkoročne in tri dolgoročne ukrepe. Prvi kratkoročni ukrep je vezan na pavšalno obdavčitev. Gospodarstveniki so namreč opozorili da se  trenutni sistem pogosto zlorablja za doseganje dumpinškega učinka. Z ministrico so se strinjali, da je treba to vprašanje nasloviti čim prej. Drugi kratkoročni ukrep je vezan na olajšave za raziskave in razvoj, pri čemer ne gre za zakonske spremembe temveč za problem negotovosti pri izvajanju obstoječe ureditve. Tretji kratkoročni ukrep je prenova obstoječe olajšave za zaposlovanje mladih, predvsem tistih, ki iščejo prvo zaposlitev. Omizje je prišlo do skupnega zaključka, da obstoječa olajšava ni učinkovita, saj gospodarstvo  le redko posega po izkoriščanju te ugodnosti, kar kaže na potrebo po prilagoditvi.

 

Kot prvega med potrebnimi dolgoročnimi ukrepi so gospodarstveniki z ministrico izpostavili obdavčitev dohodkov posameznikov. Predstavniki gospodarstva menijo, da je potrebno dohodke posameznikov še dodatno razbremeniti, da bomo v Slovenijo privabili tudi visoko izobražene kadre iz tujine. Drugi dolgoročni ukrep, ki ga je omizje predlagalo v preučitev je spodbujanje kapitalskega financiranja razvoja podjetij. Kot zadnji potreben ukrep je omizje izpostavilo posodobitev sistema obdavčitve nepremičnin. Gospodarstveniki so izrazili obžalovanje, da davek za nepremičnine še ni bil sprejet. Z ministrico so se strinjali, da je treba nadaljevati strokovno delo, da se bi se lahko davek na nepremičnine v naslednjih letih vendarle uspešno vgradil v naš pravni red.

 

Sogovorniki so se dogovorili, da se bodo v zvezi s predvidenimi ukrepi v naslednjih mesecih še pogovarjali, predvsem v okviru socialnega dialoga in skušali najti ustrezne rešitve, ki bodo na kratki in na dolgo rok pomenili odpravo ugotovljenih nekonkurenčnih elementov davčnega okolja v Sloveniji.   

 

Služba za odnose z javnostmi